ON AIR

- Odpri v oknu

JONAS BLUE FEAT. DAKOTA FAST CAR

HIT DNEVA

  • Skupina

    Phil Collins (5) One more night

  • Skupina

    Elvis Jackson (4) Window

  • Skupina

    Gibonni (6) Mirakul

PESEM TEDNA

17.02.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Natalija Verboten Del mojega srca

  1. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca
  2. ZVITA FELTNA - V dobrem starem Piranu
  3. MIA ŽNIDARIč - Zabavaj se

Počitnice?

Navadno, ko kdo od sodelavcev ali znancev zboli, vedno veselo odvrnem, naj si v času odsotnosti odpočije, vzame čas zase in ga izkoristi za kakšen dober film ali knjigo. Naj torej bolezen izkoristi za male stvari, za katere mu običajno zmanjka časa. V praksi je takšen odnos do bolezni skoraj nemogoč: poleg tega, da je zaradi slabega zdravstvenega stanja človek fizično šibek, se v času krize, ko je ozračje naelektreno, brezposelnost narašča, občutek nadomestljivosti pa je večji kot prej, posameznik še psihično obremenjuje s svojo bolniško odsotnostjo. Zaradi strahu ali želje po dokazovanju lastne kreposti, se marsikdo odloči, da bo kljub bolezni normalno oddirjal na delovno mesto. Razlogov, da delavci kljub slabemu zdravstvenemu stanju še vedno hodijo v službo je veliko: bodisi za bolniško odsotnost ne prejemajo nadomestila, bodisi se jim zdi, da si odsotnosti ne morejo privoščiti, saj se jim bo nabralo preveč dela. Lahko imajo takšno delovno mesto, da v kratkem času ne morejo najti nekoga, ki bi jih nadomestil. Prezentizem - prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni - je zato stvar vsakdanje realnosti naših delovnih razmerij. Glede na lansko Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu, ki so ga pripravili na Fakulteti za družbene vede, v Sloveniji 59 odstotkov delavcev poroča o prezentizmu, kar je 20 odstokov več od evropskega povprečja. V primerjavi s povprečjem v EU 27 je v Sloveniji tudi več delavcev, ki v zadnjih 12 mesecih niso bili na bolniškem dopustu. Dolgoročno je to lahko velik problem za delodajalca in gospodarstvo, predvsem pa posameznika. Produktivnost delavca je ob prisotnotnosti v času bolezni slabša. Večja je možnost napak. Dolgoročno ignoriranje bolezni privede do še večjih zdravstvenih težav kot so bolečine v hrbtenici, slabši imuniski sistem, rana na želodcu, povišan krvi pritisk in bolezni srca ... Bolniški dopust mimogrede postane neizogiben in je na koncu daljši, kot če bi si delavec že na začetku vzel dva ali tri dni za zdravljenje. Čeprav so ekonomski učinki tega težko merljivi, po podatkih Inštituta za rehabilitacijo Angleži ocenjujejo, da so stroški, ki so posledica prezentizma 1,8 krat večji kot stroški absentizma (odsotnosti z dela zaradi bolezni). Pri tem se postavi zelo enostavno vprašanje, ki pa praktično še nima učinkovitega odgovora. Kaj storiti in kako prezentizem odpraviti ali vsaj zmanjšati? Strokovni nasveti za preprečevanje prezentizma so znani in se slišijo logično: osveščanje delodajalcev o problemu in njegovih posledicah. V okviru posameznega podjetja in njegovih zaposlenih bi morali glede na specifike dela analizirati tveganja in poklicne bolezni ter uvesti temu primerne preventivne ukrepe. Zaposlene bi morali ozavestiti o pomenu pravočasnega ukrepanja v primeru bolezni, ponuditi individualno pomoč delavcem z zdravstvenimi težavami pri vračanju na delo po bolezni, itd. V praksi pa smo že zaradi vzgoje navajeni ignoriranja bolezni. Že osnovnošolci vedo, da jih bo, če bodo manjkali pri pouku, čakalo precej dela za nazaj. Zavedajo se, da bodo to samoiniciativno morda celo težje nadoknadili, kot če bi bili prisotni v šoli. Svet se namreč v času naše odsotnosti ne ustavi - gre neizprosno naprej. Vsaj za kronične bolnike ali tiste z resnejšimi zdravstvenimi težavami sedaj že vrsto let obstaja status učenca, dijaka oziroma študenta s posebnimi potrebami. Ta učiteljem in profesorjem signalizira, da morajo otrokovo odsotnost jemati resno, brez vnaprejšnih prehitrih sodb. Nekatere prilagoditve glede preverjanja znanja, predvsem pa drugačen pristop profesorjev in učiteljev pri odnosu do posameznega bolnega učenca, bistveno pripomorejo k njegovemu lažjemu spopadanju z boleznijo in pozitivno vplivajo tudi na njegov učni uspeh. Če je na tem področju naša družba že napredovala, jo naslednji korak čaka na področju delovnih mest: ponekod sicer skrbijo za zaposlene, jim ponujajo možnost preventive ali rekreacije v fitnes centrih in podobno. A tu ostajajo neslutene možnosti za izboljšave. Večina teh „ugodnosti“ (?) se namreč nanaša na redno zaposlene, kar sploh za mlajše postaja preživeta oblika zaposlovanja. Negotovost zaposlitve, samoumevnost menjavanje delovnih mest, bolj projektno usmerjeno delo danes postaja samoumevno. Vendar v času, ko po izgubi službe naslednja ne leži na cesti, ne zdržijo več argumenti, da projektno delo in začasne oblike zaposlitve pozitivno vplivajo na posameznikov profesionalni razvoj in razvijanje inovativnosti. Gre za goli cinizem na račun zdravja posameznika, katerega dolgoročne posledice bo mogoče videti šele čez desetletje ali dva. Če želimo spremeniti družbo, bi morali spremeniti tudi to miselnost. Kar pa je v duhu kapitalizma in neoliberalizma, vsakdanjih zgodb o izkoriščanju delavcev, strašenju s prihodom „trojke“ in drugih psihozah, vsaj zaenkrat precej težko predstavljivo.
- Tjaša Zajc, dne 30.05.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Flora & Paris - Brez tebe (153)
  2. Tamara Goričanec - Kič (104)
  3. Pop Design - Norcu podoben (50)
  4. Kevin Koradin - Spomni se (42)
  5. Nino - Nekaj je na tebi (34)
  6. Nastja Gabor - To je življenje (30)
  7. Big Foot Mama - Sanja se ti ne (10)
  8. Oto Pestner - Moji metulji (7)
  9. Matematika... - Napačen čas (6)
  10. Challe Salle - Gud vajb (2)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Lost... - Crazy (14)
  2. Toto - Spanish sea (12)
  3. S.A.R.S. - Živim na Balkanu (10)
  4. Nico Santos - Rooftop (7)
  5. Mia - Kiša (4)
  6. Cnco - Mamita (3)
  7. Flying decibels - The road (3)
  8. Offenbach vs.... - Katchi (3)
  9. Shed Seven - People will talk (2)
  10. Zak Abel - All i ever do (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Unikat - Kaj pa ti (36)
  2. Ansambel Spev - Za muziko bi... (18)
  3. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (2)
  4. Ansambel Mladi... - Slikar (1)
  5. Ansambel Šepet - Ti znaš (1)
  6. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen... (1)
  7. Ansambel Blaža... - Sanjam (0)
  8. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (0)
  9. Ansambel Pogum - Spomini (0)
  10. Modrijani in... - Hočem le tebe (0)
Podrobnosti

Glasbene želje