ON AIR

- Odpri v oknu

GU SONORA (JAZZ)

HIT DNEVA

  • Skupina

    Aleksander Jež (2) Tebe ljubil bom vedno

  • Skupina

    Klapa Maslina (0) Mala tica

  • Skupina

    Demis Roussos (2) Goodbye my love goodbye

PESEM TEDNA

16.06.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Lidija Bačič Lille 3 minute

  1. LIDIJA BAčIč LILLE - 3 minute
  2. ČUKI - Gremo na morje
  3. TIL ČEH - Kar je v meni

Čarobna piščal

Princ Tamino in prijatelj Papageno se odločita, da bosta rešila hči Kraljice noči, Pamino; je namreč v ujetništvu Sarastra, ki je pravzaprav svečenik. Da se jima na poti ne bi zgodilo nič hudega, od Igralca prejmeta čarobno piščal in majhen triangel. Ko prispeta do templja,Tamina pričaka svečenik in mu govori o Sarastrovi dobroti. S čarobno piščaljo Taminu uspe pregnati hudobnega Monostatosa, da bi se lahko združil s Pamino. A najprej morata oba prestati preizkušnjo: Bi storila vse za ljubezen, ju vpraša Sarastra? Tamino mora skupaj s prijateljem Papagenom prestati preizkušnjo molčanja, kar zmede Pamino, ko se mu želi približati, zato si skoraj vzame življenje; Igralec ji v zadnjem trenutku iztrga nož iz rok. Skupaj s Taminom prestaneta še preizkušnjo hoje skozi ogenj ter vodo in njuna ljubezen postane neomajna, večna. Tudi Papageno, čeprav prelomi molk in se tako poskuša obesiti, naposled slavi ljubezen s svojo izvoljenko, ki ji je ime – Papagena. Celo Kraljica noči, ki sprva od hčere Pamine zahteva maščevanje nad Sarastrom, opusti slo po krvi. Igralec dvigne čarobno piščal visoko v zrak, nato vsi nastopajoči skupaj odidejo z odra. Pravkar sem si v Cankarjevem domu ogledala priredbo Mozartove opere Čarobna piščal v priredbi britanskega kultnega gledališkega režiserja Petra Brooka; kultni status si je pridobil že pred skoraj pol stoletja, ko je v rodnem Londonu postavljal Shakespearove drame na popolnoma nespektakelski način – njegov igralec je človek z veliko začetnico, brez »baročnega okrasja«, brez odvečne afektiranosti. In prav tak je tudi njegov Mozart – glasbo izvaja le pianist, ki je ves čas na odru, nastopajoči (z izjemo Igralca, ki ima vlogo pripovedovalca in usmerjevalca dogajanja, kot nekakšen deus ex machina) so operni pevci, ki pojejo ne le eden drugemu, temveč predvsem gledalcu. Opera, s katero že tri leta gostujejo po svetu, je zato postavljena v manjših dvoranah (pri nas v Linhartovi in ne Gallusovi dvorani), da je stik z občinstvom še toliko bolj pristen. Edina scenografija so bambusove palice, ki so enkrat vrata, spet drugič vhod v podzemlje, tretjič prepreka med zaljubljencema itn. Verjetno je samo delo še najbolje opisal režiser, ko je ob premieri v Parizu dejal: To ni modernizacija Mozarta, to JE Mozart. Že med predstavo, predvsem pa po njej sem se začela spraševati o smiselnosti operne umetnosti, kot jo poznamo in slavimo – orkester, razkošni kostumi, operno petje. Kaj pomeni slednje? Ko so nocoj peli šolani operni pevci, se je zdelo, kot da pojejo le meni, le njemu, le njima, vsakemu posebej. Kot da glas prihaja od znotraj in tam tudi ostane, namesto da bi se »zatikal« v grlu. Prvič sem pomislila, da me operno petje, kot smo ga vajeni, moti. Oziroma me bo začelo motiti. Zato je Peter Brook kulten. Iz precej patetične zgodbe je ustvaril nepatetično uprizoritev in s tem približal zgodbo samo. Šele nocoj sem dokončno dojela nenehno preigravanje dobrega in zlega v umetnosti nasploh. Predstava namreč sledi tistemu prvinskemu pojmu umetnosti, za katerega se zdi, da je v sodobnem svetu že popolnoma izginil. Pa ne le v sodobnem, saj je navsezadnje operna umetnost baročna domislica. Umetnost ni estetski, temveč popolnoma človeški dražljaj – opraviti nima s pojmom lepega, temveč z našim bitom. Šele nocoj sem dojela, zakaj za Mozartovo glasbo pravijo, da je zdravilna (klasična glasba ima nasploh terapevtski učinek, a Mozartova naj bi, vsaj po nekaterih strokovnih dognanjih sodeč, »izstopala«). Ko jo pojejo izjemni glasovi v najbolj intimni maniri ... ostaneš brez besed. Nato pa se zaveš, da je tudi v umetnosti 99% napram enemu samemu. Še zlasti v postmoderni družbi, v kateri je, kot je dejal še en sloviti sodobni britanski umetnik Damien Hirst, umetnost postala denar. No, umetnost in denar sta si bili vedno blizu, a še nikoli ni denar osmišljal tolikšne količine cenenih umetniški del, kot jih v potrošniški družbi. Še nikoli ni tako zelo vzpodbujal »instant« umetnosti, kot jo dandanes. Prava umetnost JE čarobna piščal, ki jo, če imaš srečo, najdeš vsaj enkrat v življenju. Jaz sem bila te sreče deležna nocoj. Hvala, gospod Brook!
- Špela Kožar, dne 16.05.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Bomb Shell - Bejbi (85)
  2. Bohem - Značaj (27)
  3. Zablujena... - Razvajena (do... (25)
  4. Alenka Godec - Zvezda (13)
  5. Čuki - Gremo na morje (12)
  6. Domen Kumer - Midva (8)
  7. Skupina Calypso - Monika (6)
  8. Lea Likar - Vsi vedo (4)
  9. Los ventilos - Bolj počasi (3)
  10. Nuša Rojs - Zanalašč (2)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Ed Sheeran - Candle in the wind (23)
  2. Alexander Rybak - That's how you... (5)
  3. Cesar Sampson - Nobody but you (5)
  4. Nicky Jam feat.... - Live it up (5)
  5. Selena Gomez - Back to you (5)
  6. Benjamin Ingrosso - Dance you off (4)
  7. Michael Sculte - You let me walk... (4)
  8. Pharrel... - Sangria wine (4)
  9. Bajaga i... - U sali lom (3)
  10. Netta - Toy (0)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Kraški kvintet - Mizar (124)
  2. Ansambel Zadetek - Si čisto znorela (55)
  3. Ansambel Glas - Saj že jutri (22)
  4. Ansambel Ideja - Slovenci smo... (22)
  5. Igor in Zlati... - Reci mi (18)
  6. Ansambel Norost - Na morje grem (1)
  7. Prleški kvintet - Pomlad se prebuja (1)
  8. Ansambel Livada - Moja dežela (0)
  9. Ansambel Okej - A se peljat... (0)
  10. Ansambel Utrip - Strah je votel (0)
Podrobnosti

Glasbene želje