ON AIR

- Odpri v oknu

CULTURE CLUB DO YOU REALY WANT TO HURT ME (REMIX)

HIT DNEVA

PESEM TEDNA

20.10.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Novi fosili & Darja Gajšek in Klapa Skala Ne budi me mati

  1. NOVI FOSILI & DARJA GAJšEK IN KLAPA SKALA - Ne budi me mati
  2. SKUPINA KATRCA & SKUPINA EROS - Moram zdaj it
  3. ROCK PARTYZANI - Ti si moj lover

Še znamo razmišljati?

Pred kratkim sem slišala pogovor dveh kolegov, v katerem je eden povsem resno razpredal o tem, da bi morali izposojo knjig v knjižnicah plačevati. “3 cente na knjigo. Kaj pa je to?” je tuhtal.
Njegovo razmišljanje je mogoče razumeti: če kot avtor porabiš znatno količino časa, energije in trdega dela za pisanje knjige, bi moralo biti to delo ustrezno plačano. K temu bi po njegovi predstavi pripomogel finančni prispevek bralcev. Navsezadnje pa - kaj so trije centi?
Predlagatelji novih dodatnih prispevkov vedno izhajajo iz prepričanja, da obstaja simbolna vsota denarja, ki bi jo lahko plačevali vsi. Takšno razmišljanje temelji na zgrešenem prepričanju, da bi bila, če bi plačevali vse, družbena ureditev bolj pravična. Boljša bi bila predvsem, če ne zgolj, za privilegirane. Ko imaš enkrat veliko, je enostavneje bogateti in si privoščiti več. Ko ti zaslužek omogoča varčevanje in vlaganje, denar lahko plemeniti samega sebe. Kovanci so zate drobiž. Tega si, če si na robu preživetja in na lestvici nizkih dohodkov, ne moreš niti zamisliti. Paziš na vsak cent.
“To si lahko vsak privošči,” je stavek, ki ga nenehno poslušamo ob razpravah za participacijo za različne dobrine ali storitve. Enkrat so to recepti za zdravila, tokrat knjige. Pustimo ob strani, da za izposojo knjig v knjižnicah avtorji dobivajo knjižnično nadomestilo, ki naj bi jim vrnilo del izgubljenega dohodka iz prodaje knjig. Kako visoko je to nadomestilo, je stvar druge razprave. Dejstvo pa je, da knjižnice predstavljajo pomembni mehanizem zagotavljanja dostopnosti izobrazbe in s tem ohranjanja približno normalne družbe. Zdi se, da ta vse bolj bledi.
Konzumacija vsebin se danes vse bolj oži v smislu raznolikosti: prijateljujemo z enako mislečimi, beremo le, kar nas zanima. Na spletu nam algoritmi prikazujejo vsebine, prilagojene našim predhodno izraženim interesom. Ko smo zasuti z informacijami s področij našega zanimanja, za ostalo zmanjka časa. Posledično imamo izkrivljeno podobo o svetu, v katerem živimo. Zato nas presenečajo Brexiti in ameriške volitve.

***
Letos je na kino sporede prišel ganljiv film Kapitan Fantastični. V njem spoznamo očeta s šestimi otroki, s katerimi živi in jih šola v divjini. Učijo se vsega: od matematike, sociologije, filozofije in drugih predmetov. Nekega dne najstniška hči bere Lolito in oče jo vpraša za mnenje o knjigi.
“Zanimiva je,” je njen prvi odgovor.
“Zanimivo je prepovedana beseda,” odvrne oče, “bodi specifična.”
“Govori o starejšem moškem, ki ga privlačijo mlade deklice in postane obseden z dvanajstletnico …”
“Sedaj razlagaš zasnovo zgodbe. Mene zanima, o čem knjiga govori? Kaj razmišljaš? Kako se počutiš ob branju?”
***
“Izobraževanje mora temeljiti na opolnomočenju ljudi, da postanejo kreativni misleci, dobri reševalci problemov, izumitelji, posamezniki z etičnimi in moralnimi prepričanji,” je v podkastu The limit does not exist (meje ne obstajajo) dejal ameriški učitelj fizike Taoufik Nadji, ki na umetniški akademiji Interlochen uči fiziko, matematiko in astronomijo. Na šoli za umetnost uči prav zato, da tamkajšnjim študentom daje drugačno perspektivo. Da jih uči o stvareh, ki na prvi pogled za njihov poklic nimajo nobene uporabne vrednosti. Tam je zato, da spodbuja kreativnost, refleksijo. Brez te se informacije ne morejo pretvoriti v znanje.

Otroci potrebujejo usmerjanje, ga potrebujemo tudi odrasli?
V tem smislu mora država ostati paternalistična, vzgojna. Dajati možnost rasti in izobraževanja. Prav zato, ker bi bilo oblasti v interesu imeti neuko ljudstvo, ki mu je lažje vladati. To, da šolstvo ostane javno, knjižnice dostopne, je, če nič drugega, na simbolni ravni nujno za ohranjanje prizadevanj za izboljševanje družbe. Ali smo nad tem že obupali?

- Tjaša Zajc, dne 08.12.2016

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Tadeja Molan - Polje ljubezni (389)
  2. Edna - Pika pouka (260)
  3. Get back - Born on the road (134)
  4. Imperij - Žalostna (91)
  5. Kevin Koradin - Visoko (88)
  6. Ina Baš - Ko si bil le moj (63)
  7. Ditka - Srečanje (33)
  8. Maja Keuc - Naredi srce (11)
  9. Nude - Kakšen dan (9)
  10. Alex Volasko - Če pomlad... (5)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Black Coffe... - Drive (16)
  2. Maroon 5 - Girls like you (9)
  3. Sophie Ellis... - Love is you (8)
  4. Southern halo - I think too much (7)
  5. Annalisa feat.... - Un domani (5)
  6. Billy Lockett - My only soul (5)
  7. Jonas Blue... - Rise (5)
  8. Jovanotti - Viva la liberta (5)
  9. Leteči odred - Pošteno do kraja (3)
  10. Buđenje - Bolje ne ne ne (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Juhej - Pojem ti oče (672)
  2. Ansambel... - Ko se ljubezen... (562)
  3. Ansambel Zadetek - Domačija (71)
  4. Ansambel Boršt - Kot reka svobode (31)
  5. Skupina Gadi - Kokrat ti morm... (26)
  6. Ansambel Nemir - Jaz ne lažem (25)
  7. Modrijani - Huda ura rock... (7)
  8. Družina Sotošek... - Pridi v goste (3)
  9. Ansambel Blaža... - Ne bom si... (2)
  10. Ansambel Urok - Suhokranjke (2)
Podrobnosti

Glasbene želje