ON AIR

- Odpri v oknu

RADIO VELENJE

HIT DNEVA

  • Skupina

    Nuša Derenda (6) Kamor me vodi srce

  • Skupina

    Freddie Mercury (3) The great pretender

  • Skupina

    Mambo kings (9) Balerina

PESEM TEDNA

21.07.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Manca Špik Kjer pomol poljubi morje

  1. MANCA ŠPIK - Kjer pomol poljubi morje
  2. IRENA VRčKOVNIK IN MJAV - Številka srca
  3. PRIFARSKI MUZIKANTI - Vrni se srce

Ekstaza stoletja

Predobro se spominjam, pa četudi sem takrat šele pokukal iz osnovnošolskih klopi, kako me je v tistem, predosamosvojitvenem času, ko so nam zelenim mladincev začeli razlagati, da je ep o jugoslovanski pravičnosti zlagan, motilo risanje druge, strukturno povsem enake mitološke pripovedi. Ne vem, zakaj, a risanje slike slovenstva kot izvorno čiste oblike identitete, nepokvarjene, svete, proti tisti drugi, komunistično-neslovenski, ves ta bes razočaranih in razžaljenih na sočni strani Alp, me je navdihoval z nelagodnostjo. Nekaj pankovskega je bilo v tem, če si preziral nacionalizem, nekaj humanističnega, če si opozarjal, da so vsi ljudje enaki in enakovredni. Ni šlo za protislovenstvo, za posledice dekadente vzgoje, ki je temeljila na partizanskih epopejah, kako smešen je svet skozi črno-bele oči, šlo je za povsem elementaren premislek, da je s svetom, kjer vsi razmišljajo enako, nekaj narobe.
In res je bilo. Odhod Slovenije, nacionalizmi v vseh državah nekdanje Jugoslavije, nedemokratični sistem ter predvsem vojska, ki je funkcionirala kot država v državi, vse skupaj, pa še zgodovina balkanskih klanj, je rodilo stanje, ki je pripeljalo do vojn na ozemlju bivše Jugoslavije. Ne pravim, da jih je slovenski ekskluzivizem povzročil, ne pravim, da bi se jim dalo ogniti, če že kdo, je zanje najbolj odgovorna mednarodna skupnost, pravim samo, da nacionalizmi, izključevanje drugačnega, sebičnost, nesolidarnost, nečlovečnost nujno povzročajo trpljenje in tragedije.
Danes je povsem jasno, zakaj je razpadla jugoslovanska državna tvorba. Politične elite so partijsko enoumje zamenjale za nacionalizem, ki je omogočil njihov obstoj, nacionalizem je bil napačen odgovor na družbena neskladja, priročna bližnjica do tragedije. Prvi cilj vsake politične elite je naprej vladati, šele potem pa vladanje.
Zakaj je vse to pomembno? Podobni procesi kot nekoč v Jugoslaviji se danes, za zdaj še manj intenzivno, a vseeno dovolj nazorno, kažejo tudi v Evropi uniji, skupnosti držav, ki je nastala kot odgovor na sovraštvo druge svetovne vojne, skupnosti držav, ki danes razpada, ker njeni akterji raje kažejo na razlike kot pa na podobnosti.
Evropska unija ima veliko strukturnih problemov, gre za nedemokratično skupnost, kjer politične odločitve diktirajo interesi kapitala in njihovih agentov. Odpor nacionalnih držav in ljudi je povsem razumljiv. Vendar pravi odgovor na krizo Evrope ni izhod iz nje, ni oblikovanje novih neevropskih zavezništev, ni nacionalistični populizem, hujskanje zoper Bruselj. Za razpad Evrope niso krivi nesposobni evropski uradniki, za razpad Evrope so krivi tisti, ki njihovo nesposobnost izkoriščajo za to, da se sami povzpnejo na oblast.
Odgovor na krizo Evropske unije bi moral biti več Evrope unije. Kajti, ni se za sprenevedat, glavni sovražnik demokraciji in človekovim pravicam, svobodi, enakosti, enakopravnosti, ni preobsežna Evropska unija, ki požira nacionalne države, glavni sovražnik je kapital. Kašna je moč osamljene nacionalne države v boju zoper njega, smo lahko videli pred dobrim letom dni na primeru grške Sirize in v kot potisnjenega Ciprasa.
Danes obstaja zgolj dve možnosti, ali krepitev nacionalnih držav, kar bo s sabo nujno potegnilo porajajoča se protifašistična gibanja, kakršna lahko prepoznamo na Madžarskem ali pa v francoski Marin Le Pen, to pa bo pripeljalo do obujanja pozabljenih sovraštev. Druga možnost je izbira boljše Evrope, ki se bo, velika, kakšna je, lažje zoperstavila interesom kapitala.
Pretiravam, levičarsko poenostavljam, zanikam pomen naše kulture in samoniklosti? Nikakor, gre za usodnejša vprašanja. Kakšna je vloga močne države, se dobro vidi pri tako nepomembni stvari, kot je ureditev Uberja, novodobne in tehnološko izpopolnjene taksi službe, ki delavcem, voznikom ne priznava osnovnih delavskih pravic.
Že pred desetletjem je filozof Rastko Močnik pisal o tem, da danes ni vprašanje, fašizem da ali ne, ampak koliko je v Evropi fašizma. Kriza evropskih institucij se kaže ravno s pojavom posameznih nacionalnih fašizmov, alternativa zanj pa je zgolj več demokracije, več Evrope, več skupno dobrega.
Strahovi, ki sem jih bolj kot ne instinktivno čutil v tistih mladostniških osemdesetih, se pojavljajo znova. Nisem edini, ki jih prepoznam, in smrt Evrope, če jo bomo, zamaknjeni v sen cinično sebičnega fatalizma, dopustili, ne bo lepa …

- Jure Trampuš, dne 03.11.2016

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Nino - Moja moja (100)
  2. Špela Cesar - Za hip (99)
  3. Nastja Gabor - Sol na rano (33)
  4. Sara Lamprečnik - Ujeta (32)
  5. Tabu - Hodi sam (23)
  6. The Plut family - Ne drži (15)
  7. Andrej Šifrer - Kakšen dan (4)
  8. Kataya - Na srečo (2)
  9. Lusterdam - Moram (2)
  10. 2B - Midva sva (1)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Pink - Whatever you want (9)
  2. Alvaro Soler - La cintura (8)
  3. Lidija Bačič Lille - 3 minute (7)
  4. All saints - Glorious (4)
  5. Luis Fonsi... - Calypso (3)
  6. Pietro Lombardi - Phanomenal (3)
  7. Crvena jabuka - Čuj to (2)
  8. Dan + Shay... - Keeping score (2)
  9. Daughtry - Deep end (2)
  10. Kygo &... - Born to be yours (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Potepini - Kako naj ti povem (256)
  2. Pvaninski abuhi - V naročju topline (137)
  3. Ansambel Klateži - Pravi muzikant (53)
  4. Ansambel Vžig - Sine moj oprosti (40)
  5. Ansambel Galop - Novo življenje (30)
  6. Ansambel Jelen - Zakaj si odšla (18)
  7. Zaka pa ne - Bodi in (16)
  8. Ansambel Nalet - Zabava (5)
  9. Hozentregarji - Moja dohtarca (3)
  10. Ansambel Boršt - Tja čez... (2)
Podrobnosti

Glasbene želje