ON AIR

- Odpri v oknu

ALENKA GODEC BODI TO KAR SI

HIT DNEVA

  • Skupina

    Alfi Nipič (0) Vračam se domov

  • Skupina

    Čuki (0) Mal naprej pa mal nazaj

  • Skupina

    Kvatropirci (0) Se bova res ozrla stran

PESEM TEDNA

17.02.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Natalija Verboten Del mojega srca

  1. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca
  2. ZVITA FELTNA - V dobrem starem Piranu
  3. MIA ŽNIDARIč - Zabavaj se

O zmagovalcih

Pred desetimi in še nekaj dnevi je bila v Velenju slavnostna akademija ob petdesetletnici »Gasilske šule«, velenjske gimnazije, ki se je v času rasti mesta ob Paki nesramežljivo postavila ob bok ravenski in celjski ustanovi, obe sta večji, starejši, a velenjska po petih desetletjih ne zaostaja za njima.
Srednješolska leta so v življenju vsakega človeka čas odraščanja, osamosvajanja, eksperimentiranja, iskanja, zorenja, oblikovanja, so čas, ko stvari niso več samoumevne in ko se ne dogajajo več same od sebe, ampak lahko sam, če zmoreš in želiš, vsaj malo vplivaš na tok življenja. Srednješolska leta so pomembno življenjsko obdobje, če človeku uspe, da požene lastne korenine, se tja velikokrat vrača. Odgovori na velika vprašanja so bili takrat enostavni, še to ne, velikih vprašanj si na brzovlaku brigad mladosti nihče ni zastavljal.
Ko sem se iz Ljubljane pripeljal na prireditev v kulturnem domu, mi je bilo malce nelagodno, nikoli nisem maral borčevskih zgodb o preteklosti, napihovanja spominov, trepljanja po hrbtih, kako dobri naj bi bili. A bil sem presenečen, iskreno, na odru ni bilo baročnega napihovanja pomembnosti, tudi sejma ničevosti nisem opazil, bilo pa je veliko hudomušnosti, samoironije, neobremenjenosti. In ravno ta mladostniška samozavest, ki si postavlja meje le zato, da jih lahko preseže, svežina, ki je bila na odru, je nekaj povsem drugega kot predvidljiva življenja, v katere se pogrezamo srednje ostareli gimnazijci. Večkrat se je treba spomniti na gimnazijo, na čas, kjer so bile pedagoške obveznosti le izgovor za pohajanje v enajsto šolo …
Nekaj je nostalgija, spomnim na čas, ki ga nikoli ni bilo, četudi je vedno obstajal, nekaj pa je samorefleksija odraščanja ob Paki. Ni res, da je bila Gasilska šula le veselje in malo matematike, bili so tudi porazi, neuspehi, aroganca, zgrešene poteze učiteljev in učencev. In če je prireditev ob obletnici želela pokazati, kaj je šola dala Velenju in Sloveniji, res jima je dala veliko, pa ni govorila o tistih drugih, ki niso zmagovalci, ki ne delajo na Dunaju, v Berlinu, ki so morda ostali v Velenju in živijo povsem zadovoljna življenja. Ali pa tudi to ne. Kaj pa kopica anonimnih gimnazijcev, ki so se raztepli sem in tja? Kaj pa tisti, ki šole niso končali, ki niso končali študija, ki jim življenje na prizanaša? Kdor ponosno govori o zmagovalcih in jih izpostavlja kot primere dobre prakse, češ, poglejte jih, to so naši učenci, hkrati pozablja na vse druge. Ne večino.
Na prireditvi, ki slavi zgodovino, je to razumljivo. Je čas napitnic in radosti, »veselimo torej se, mlada nam je duša, po prijetnostih mladosti, po nadložni bo starosti, vse nas krila ruša«.
Popolnoma nekaj drugega pa je, ko celotna družba govori zgolj o zmagovalcih, ko je zmagati postalo temeljno vodilo naših življenj. Najprej tekmuješ s sošolci, potem s sodelavci, tekmuješ, kdo ima boljše otroke in ti krog nadaljujejo dalje, dokler vsi skupaj ne pademo v spiralo uničujoče kompetitivnosti. Ko družba govori o zmagovalcih, dela poražence, na enega zmagovalca vedno pride tisoče poražencev. Za poražence potem, kot pravi recimo Matjaž Hanžek, skrbi država, zmagovalci pa si v tujini kupujejo vile in ne plačujejo davkov. Če si bil v mladosti kdaj brezbrižen in nisi niti videl tiste sošolke, katerega imena se niti ne spomniš več, danes sošolke, sošolci, pozabljeni ljudje živijo okoli nas. Vsi pač niso imeli toliko sreče, da so lahko obiskovali dobro šolo, da so se rodili v srečni družini, vsi se v svetu večnega izrivanja ne znajdejo.
A nazaj k obletnici, kot vedno je najbolj sijal Marko, pridigal je s prijaznim nasmehom na obrazu, kako je … kako smo vsi v tistem času razmišljali »outside the box«, izven ustaljenih obrazcev, po svoje, sveže, izzivalno, novo, noro za nekatere, nesmiselno za druge. Za tiste nam je bilo vseeno, samo da smo bili skupaj, samo da smo bili svobodni. Kljub temu, da na slavnostni akademiji ob petdesetletnici velenjske gimnazije praktično ni bilo predstavnikov aktualne generacije, sem prepričan, da danes razmišljajo na podoben način. Vsaj nekateri. Točni to je tudi prava skrivnost Gasilske šule.

- Jure Trampuš, dne 21.04.2016

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Flora & Paris - Brez tebe (118)
  2. Tamara Goričanec - Kič (94)
  3. Pop Design - Norcu podoben (42)
  4. Nastja Gabor - To je življenje (28)
  5. Nino - Nekaj je na tebi (26)
  6. Kevin Koradin - Spomni se (20)
  7. Big Foot Mama - Sanja se ti ne (9)
  8. Oto Pestner - Moji metulji (7)
  9. Matematika... - Napačen čas (6)
  10. Challe Salle - Gud vajb (2)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Lost... - Crazy (11)
  2. Toto - Spanish sea (9)
  3. S.A.R.S. - Živim na Balkanu (8)
  4. Nico Santos - Rooftop (4)
  5. Flying decibels - The road (3)
  6. Cnco - Mamita (2)
  7. Mia - Kiša (2)
  8. Offenbach vs.... - Katchi (2)
  9. Shed Seven - People will talk (2)
  10. Zak Abel - All i ever do (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Unikat - Kaj pa ti (21)
  2. Ansambel Spev - Za muziko bi... (12)
  3. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (2)
  4. Ansambel Šepet - Ti znaš (1)
  5. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen... (1)
  6. Ansambel Blaža... - Sanjam (0)
  7. Ansambel Mladi... - Slikar (0)
  8. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (0)
  9. Ansambel Pogum - Spomini (0)
  10. Modrijani in... - Hočem le tebe (0)
Podrobnosti

Glasbene želje