ON AIR

- Odpri v oknu

RADIO VELENJE

HIT DNEVA

  • Skupina

    KELLY CLARKSON (0) Love so soft

  • Skupina

    SAM SMITH (1) One last song

  • Skupina

    VLADO KRESLIN (1) Kdo si

PESEM TEDNA

18.11.2017

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Marko Vozelj in Mojstri Ljubezen ni samo navada

  1. MARKO VOZELJ IN MOJSTRI - Ljubezen ni samo navada
  2. PARNI VALJAK - Vrijeme
  3. JENNIFER LOPEZ FEAT. WISIN - Amor amor amor

Politično gledališče

Pod takšnim naslovom bi morda lahko kdo mislil, da bo tekla beseda o teatru, ki ga zganjajo naši politiki. Ena sama komedija z dramatičnimi posledicami, od poslanskih klopi, do sodišč, korupcije, nepotizma, klientelizma … Zato se zdi, da o naši politiki, kakršni koli, ne zdi vredno izgubljati besed. Problem politike je danes problem krize in izgube vrednot, je problem etičnih norm, ki ji razjeda neoliberalizem in gospodarski problemi, povezani ne nazadnje tudi z globalizacijo. Bolj me navdihuje v teh vrsticah teater dobesedno, predvsem politično gledališče, ki ga je z vso silo v naše kraje prinesel Bosanski režiser Oliver Frljić. Prav teater, kot živa fiktivna umetnost, ima večji učinek na gledalca in poslušalca, kot posneta fikcija. In če to povežemo s tematikami, ki nas v teh težkih političnih in ekonomskih časih ne morejo zaobiti, je jasno, da ima lahko politično gledališče izjemen učinek. Frljić je Bosanec mešanih korenin. Izšolal se je na Hrvaškem, pa vendar je veliko (morda največ) prahu dvignil z obnovljenim političnim gledališčem, kot ga avtorsko razume sam. Če ne doživiš njegove predstave, so lahko odlični članki, mnogi zapisi o njem ali tudi razgovori (kot je bil intervju pred 14 dnevi v Delovih Pogledih, 27. 3. 2013), samo odlično branje. Živeti moraš gledališče in ga razumeti tudi v smislu, da napreduje in se razvija, kot vsaka druga veja umetnosti in kulture. Če ne razumeš novih iskanj v gledališču, ostane gledališka muza samo še preigravanje odrskih klišejev na bolj ali manj estetski način. Politično gledališče se je na naših prostorih zgodilo pred tremi desetletji, ko je Slovensko mladinsko gledališče v osemdesetih letih celotni Evropi in svetu pokazalo, kaj vse lahko predstavlja gledališka umetnost. V zadnjih letih, posebej še ob gospodarski krizi, krizi vrednot v EU, pa se je po nekaj desetletjih v Sloveniji zopet zgodilo politično gledališče. Doma je povsod, duh Mladinskega se je razširil. Takšno gledališče provocira ter individualizira odnos posameznika do družbe in njenih problemov, tako na odru samem, med igralci, ki v teater vnašajo svoje zgodbe in svoje refleksije razumevanja aktualne stvarnosti, kot tudi med gledalci. Občinstvo je aktivni del predstave in z igralci ustvarjajo »transfer« družbene refleksije na probleme družbe, ki jih dojemajo obiskovalci gledališča. Proces je nekako vzajemen. Danes je pravzaprav vseeno, ali nas ta nori svet okoli nas prevzame celoti ali delno, na nas lahko deluje tudi posredno, skozi umetnost, šport, vzgojo … Kar se tiče te vrste gledališča, kulture in umetnost nasploh, sem namreč ugotovil, da čeravno mi je za politiko »precej ravno«, smo na drugi strani od njihovih poti in zablod vsi posredno močno odvisni. Frljić je že pred več kot poldrugim letom v Mladinskem gledališču ustvaril predstavo »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine«. Naslov je dobesedni prevod zaključnega verza nekdanje jugoslovanske himne v vseh jezikih. Samo slovenska verzija je imela drugačen prevod. Tekst za predstavo je ustvaril skozi avtorski projekt režiser z igralsko ekipo in v njem prepletel fiktivne dogodke, ki se mešajo z dokumentarnim materialom, življenjskimi zgodbami in življenjskimi izkušnjami igralcev. Predstava pokaže, da napetost, konfliktnost, celo nestrpnost medsebojnih odnosov v ansamblu, ki je metafora predvsem za slovensko družbo in družbo nasploh, lahko privede do resnih družbenih konfliktov. V predstavi, ki je gostovala že po vsem svetu, so se v njej našli problemi mnogih narodov, ki težko sobivajo, od frankofonskih Quebečanov, Kanadčanov, do Rusov in Švedov na Finskem. V Sloveniji razen v matičnem gledališču skorajda ni gostovala. In predstava res strese in šokira gledalca, da se mu v glavi mota še mesece po ogledu. In komaj čakam, da vidim še naslednjo njegovo »izbrisane«. Trenutno aktualna Frlićeva predstava, ki je je pred dnevi ugledala luč sveta v Kranjskem Prešernovem gledališču govori o izbrisanih in ima naslov »25.671«. Režiser na politični način skozi igro razmišlja o tem, kako Slovenija niti po 21 letih ni sprejela nobene sistemske rešitve glede izbrisanih. Dramaturginja Marinka Poštrak s Prešernovega gledališča je o predstavi izbrisanih zapisala: » … Gre za absurden birokratski začarani krog, v katerem so se znašli tisti, ki jim je bilo odvzeto stalno prebivališče in s tem posledično tudi identiteta ter vse pravice, je, na grozo in osuplost identičen tistemu, v katerem se znajdeta junaka Kafkovih romanov Proces in Grad … Zemljemerec K. v romanu Grad si prizadeva priti v nedostopni Grad, ki bi osmislil njegovo eksistenco, enako neuspešno, kot si Josef K. v Procesu (z enakim namenom) prizadeva priti do višjega sodišča in pravice … Višek absurdnosti zgodbe o izbrisanih je ta, da so do višjega sodišča celo prišli, a se njihova zgodba s tem nikakor še ni končala. Vsaj za večino izmed njih ne!« Se bo morda kdaj za tiste, ki so nam okradli državo, kaj spremenilo. Prostor gledališča, kot ogledala družbe, v katerem naj bi videli resničnost, je s političnim gledališčem pripeljano do skrajne točke. Je nasprotje estetizacije gledališča, ki prinaša samo zunanji blišč. V resnico moramo tudi gledalci med predstavo pomočiti glavo, pa čeprav jo na nak način pomočimo v gnojevko. V predstavo smo potisnjeni, do nje se moramo opredeliti, se celo angažirati, pa če to hočemo ali ne. Režiser nam sporoča, da smo državljani vedno del tega, kar se v državi dogaja. Če smo pasivni ali aktivni. Zato moramo imeti državo vselej pod kontrolo. Naše oči morajo biti odprte v politike. Tako, da v našem imenu ne kršijo zakonov.
- Matjaž Šalej, dne 11.04.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Brigita Šuler - Hvala ti za... (82)
  2. Zvita feltna - Edina (75)
  3. Flirrt - Punca v belem (67)
  4. Jackson - Podira se svet (56)
  5. Lamai - Spet te slišim (21)
  6. Mjav - A sem tvoja (6)
  7. Omar Naber - Moja (6)
  8. Žiga Rustja - Kralj zelenega... (6)
  9. King Foo - 1000 besed (5)
  10. 6 Pack Čukur - Instabejb (4)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Charlie Puth - How long (10)
  2. Bryan Adams - Please stay (7)
  3. Onerepublic... - Rich love (7)
  4. Rod Stewart... - Do ya think i'm... (6)
  5. Sergej feat.... - Oči nikad ne stare (6)
  6. Rita Ora - Anywhere (5)
  7. Axwell &... - More than you know (4)
  8. Leteči odred - Non stop (4)
  9. Mika - It's my house (4)
  10. Jonas Blue... - We could go back (3)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Mladi korenjaki - Očetovo darilo (68)
  2. Ansambel Spev - Krka sanjava (40)
  3. Sekstakord - Ne igraj se,... (26)
  4. Topliška pomlad - Nasprotja se... (16)
  5. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (9)
  6. Krimski lisjaki - Najin čas (9)
  7. Ansambel Plus - Muzikant ni... (7)
  8. Ansambel Florjan - Dekleta in... (5)
  9. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (5)
  10. Ansambel Vihar - Tebi verjela sem (4)
Podrobnosti

Glasbene želje