ON AIR

- Odpri v oknu

RADIO VELENJE

HIT DNEVA

  • Skupina

    Manca Špik (0) Stereo naboj

  • Skupina

    Mejaši (0) Zavela me Ana

  • Skupina

    Rita Ora (0) Poison

PESEM TEDNA

11.11.2017

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Akustični orgazem Dravski most

  1. AKUSTIčNI ORGAZEM - Dravski most
  2. ANETTE - Ljubim
  3. NOčNA PRAVILA - Samo malo

Kilave spremembe

Po nekaj letih je slovensko arhitekturno in inženirsko srenjo prebudil predlog spremembe zakonodaje s področja urejanja okolja in gradnje objektov. Nekoč običajno in ustaljeno prakso spreminjanja zakonodaje ob prihodu vsake nove vlade je za nekaj let zamenjal relativen mir. Sedaj pa se je razplamtela razprava o novem predlogu zakonodaje, in sicer na točki, ki je mogoče za javnost najbolj zanimiva. O tem kdo bo ljudem gledal pod prste pri gradnji objektov. Arhitekti ali gradbeni inženirji.
Tole bo poskus razmišljanja na splošni ravni in ne poskus spuščanja v detajle posameznega člena predlaganih zakonov. Kot arhitekt moram izreči pohvalo stanovski zbornici pri res aktivnem sodelovanju in vključevanju pri pripravi zakona. Pod stališča in pripombe na predlog zakona je vpisana lepa lista strokovnjakov iz različnih področij, vseh povezanih z urejanjem prostora. Podane pripombe so napisane v konstruktivnem tonu in predvsem poskušajo poenostavljati postopke, povezane s politiko urejanja prostora.
A bojim se, da predlog zakona ne rešuje srčike problema. Dolgotrajne in zapletene birokracije pridobivanja gradbenih dovoljenj. Predvsem pa ne poenostavlja pravil, ki določajo pogoje oblikovanja stavb. Ali pa jih vsaj ne rešuje v zadosti veliki meri, da bi lahko govorili o novem, poenostavljenemu sistemu pravil. Oboje je namreč povezano in v takšni obliki, kot jo poznamo sedaj pomeni ovire pri poenostavitvah postopkov.
V tej državi mislimo, da povprečni Slovenec zna, zmore in da ima čas razumeti pravila, ki mu jih nalaga državna in občinska oblast pri gradnji objektov. Čisto mirno verjamem, da se velika večina graditeljev ob srečanju z zakoni in pravili prime za glavo ter se najprej vpraša, ali so kje kakšna zadnja vrata skozi katera dobiš gradbeno dovoljenje po hitrem, »domačem« postopku. Pa napaka dosedanje zakonodaje niti ni bila toliko v njenih pravilih, ampak v pomanjkanju izvajanja predpisanih sankcij. Pozor, obstoječa zakonodaja pozna sankcije za prekrške, povezane s prostorsko zakonodajo. A kaj, ko je inšpekcijska služba tako kadrovsko podhranjena, da ne zmore učinkovito reševati niti najbolj perečih problemov kaj šele kaj manjših. Samo spomnite se najbolj razvpitih primerov, večinoma povezanih z objekti naših tajkunov in »prekonočnih« milijonarjev. Privoščili so si ekscesne gradnje v naravnih parkih, rezervatih, pokupili in prenovili vile na rečnih, jezerskih in morskih obalah. Resnici na ljubo so se nekateri med njimi znašli v inšpekcijskih postopkih, pogosto sicer šele pod pritiskom javnosti in medijev, a vendarle. Rezultati postopkov pa so vsem dobro vidni in predvsem vsem na očeh. Nikomur od njih ni bilo potrebno rušiti spornih objektov, nikomur ni bilo potrebno popravljati objektov, razen medijskega pompa se ni zgodilo nič.
Pa se postavi vprašanje, zakaj in kako naj običajni državljan, ki si ne gradi drage vikendice na ekskluzivni lokaciji, ampak si gradi edino in povprečno streho nad glavo, spoštuje te iste zakone. Zakone, ki bogatejše oproščajo in kaznujejo šibke. Odgovor? Nikakor. Stvar bi bila iznenada sicer popolnoma drugačna, če bi našim vrlim inšpektorjem ter sodiščem kakšnega izmed teh novodobnih tajkunov uspelo pritisniti ob zid ter kakšno izmed teh pregrešnih gradenj tudi zares podreti. Podreti in stroške podiranja mirno naprtiti lastniku. Zgled, ki bi ga s tem postavili vsem državljanom ne bi bil zgolj poučen, ampak tudi vzgojen. Tako pa so slovenski graditelji prepuščeni labirintu pravil in zakonov in le tisti z zadosti debelo denarnico si lahko s plačano pomočjo privoščijo vse. Ostali skoraj nič.
Zgoraj opisana situacija postane še slabša, ko v enačbo dodamo skoraj popolno pomanjkanje izobrazbe s področja arhitekture, umetnosti in kulture. Le dejavno in konstantno izobraževanje iz teh področij omogoča razvoj občutka za lepo ter posluh za sodobna dognanja na področju gradenj. Tako pa so vzori o lepem še vedno zakoreninjeni v zablodah preteklih desetletij in skoraj nemogoče jih je predreti. Zakaj so nekomu recimo všeč pastirski objekti na Veliki planini, ko pa mu poskušaš podoben objekt v sodobni interpretaciji postaviti na njegovo parcelo sledi popolni upor, ostaja zame velika uganka.
Pa da se vrnemo k spremembam prostorske zakonodaje. Na temeljnem nivoju ni problem v delitvi funkcij ter s tem delitvi posla. Ampak je temeljni problem v pomanjkanju razumljivih pravil, ki obenem tako prepovedujejo, kot določajo pogoje gradnje objektov. Vse dokler bomo o omejitvah pri gradnjah razmišljali večinoma ploskovno in nam bo manjkalo razmišljanje, da je treba pravila prilagoditi tudi prostornini, ki jih objekti zasedajo, tako dolgo nam zakonodaje ne bo uspelo poenostaviti. Kaj šele približati tistim, ki jim je zares namenjena. Povprečnemu slovenskemu graditelju.
V razvitem svetu seveda ni rešitev, ki bi bile 100 % uspešne. A so rešitve, ki bi nam lahko bile vzgled. Vzgled pri poenostavitvi pravil in pri doseganju boljših ter kvalitetnejših grajenih okolij. Za njihovo naštevanje je tukaj premalo prostora, a verjemite, so tudi drugačne in uspešnejše ureditve pri določanju pogojev gradnje. Ko bodo spremembe morda nekoč v prihodnosti zajele tudi tovrstne popravke, potem bomo morebiti resnično na poti h kvalitetni in razumljivi zakonodaji. In le zakonodaja, ki bo zagotavljala enakovredno obravnavo vsem graditeljem, bo uspešna.

- Urban Novak, dne 03.03.2016

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Brigita Šuler - Hvala ti za... (81)
  2. Zvita feltna - Edina (71)
  3. Flirrt - Punca v belem (54)
  4. Jackson - Podira se svet (40)
  5. Lamai - Spet te slišim (20)
  6. Žiga Rustja - Kralj zelenega... (5)
  7. 6 Pack Čukur - Instabejb (4)
  8. Mjav - A sem tvoja (4)
  9. Omar Naber - Moja (4)
  10. King Foo - 1000 besed (3)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Charlie Puth - How long (8)
  2. Onerepublic... - Rich love (6)
  3. Rita Ora - Anywhere (5)
  4. Rod Stewart... - Do ya think i'm... (5)
  5. Bryan Adams - Please stay (4)
  6. Mika - It's my house (4)
  7. Sergej feat.... - Oči nikad ne stare (4)
  8. Axwell &... - More than you know (3)
  9. Jonas Blue... - We could go back (3)
  10. Leteči odred - Non stop (3)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Mladi korenjaki - Očetovo darilo (63)
  2. Ansambel Spev - Krka sanjava (39)
  3. Sekstakord - Ne igraj se,... (20)
  4. Topliška pomlad - Nasprotja se... (13)
  5. Krimski lisjaki - Najin čas (9)
  6. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (8)
  7. Ansambel Plus - Muzikant ni... (6)
  8. Ansambel Florjan - Dekleta in... (5)
  9. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (5)
  10. Ansambel Vihar - Tebi verjela sem (4)
Podrobnosti

Glasbene želje