ON AIR

- Odpri v oknu

MILAN KAMNIK SVETNE

HIT DNEVA

  • Skupina

    Manca Špik (0) Stereo naboj

  • Skupina

    Mejaši (0) Zavela me Ana

  • Skupina

    Rita Ora (0) Poison

PESEM TEDNA

11.11.2017

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Akustični orgazem Dravski most

  1. AKUSTIčNI ORGAZEM - Dravski most
  2. ANETTE - Ljubim
  3. NOčNA PRAVILA - Samo malo

Umetnost pro-bono

Zelo me veseli, da so zadnji dogodki, ki so se dogajali v minulem času, začeli prebujati ljudi v vseh segmentih družbe. S pomočjo hitrih komunikacijskih sredstev smo se lahko bolj povezali in svoja razmišljanja v določenih kontekstih lahko bolj poenotili in celo določena stališča povezali v en glas. O problemih, ki niso od včeraj, tako lahko razmišljamo bolj tvorno in zavedanje ljudi o svojih pravicah čisto v realnem, življenjskem kontekstu se dviguje. Menim, da je to v veliki meri tudi zaradi naše umetnosti in kulture, ki v delikatnih obdobjih ljudem ponudi odgovore o tem, kaj smo in kaj resnično ne bi smeli postati. Umetnost je vedno sledila resničnosti in odkrivala tista polja, ki jih sistemska logika ustvarjanja miselne šibkosti in človeške neumnosti vedno tako lepo prikrije in zapakira v pisan in mamljiv ovitek. Kako pa živi slovenska umetnost? Seveda moram takoj tu na tem mestu narediti ločnico med ljubiteljsko kulturo in umetniško ustvarjalnostjo in profesionalno dejavnostjo na tem področju. Vendar, ne v smislu slabšalnega ločevanja, temveč v dejanskem načinu preživljanja ljudi z omenjeno dejavnostjo. Ste se kdaj vprašali, kako živijo slovenski umetniki v sistemu delovanja in predstavljanja slovenske umetnosti. Sama najbolje poznam polje vizualnih in likovnih umetnosti, čeprav menim, da je podobna sistemska problematika kot hobotnica razširjena tudi na druga umetniška področja. Ob županovi objavi na Facebooku o pomembnosti kulture je neki komentator zapisal, da je na kulturo (po vsej verjetnosti v finančnem kontekstu) prisesanih preveč krvosesov. In ne boste verjeli, da se bom zelo strinjala z njim, seveda vam bom to poizkušala predstaviti s konkretnimi primeri, ki se dogajajo tako v našem malem, lokalnem in malo večjem nacionalnem okolju. Torej kako živijo slovenski likovni in vizualni umetniki? Večina, ki se ukvarja z likovno in vizualno umetnostjo je odvisna od prekernega dela, ki z umetnostjo navadno nima neke splošne zveze. Dela v storitvenem sektorju in ustvarjanje v prostem času je realnost s katero se sooča trenutna umetniška »srenja«. Umetniki brez lastne ustvarjalnosti ne moremo živeti in ne glede na razmere v katerih se gibljemo bomo vedno ustvarjali, saj je le-ta vzgib tisti, ki nas dela žive, ustvarjalne in ponosne ljudi. Zaradi sistemskih napak in nekorektnosti zaposlenih v slovenskem galerijskem sistemu pa se že nekaj let gibljemo v začaranem krogu. In kako je to videti? Tako, da umetniki nismo plačani za svoje delo. Izgovor, da so naše razstave le podaljšek naše promocije za prodor na umetniški prosti trg, ki v Sloveniji ne obstaja, vodi do tega, da umetniki delamo pro-bono. Za blaginjo družbe in javnega dobrega. Za predstavljanje našega dela, ki zgleda v marsikateri galeriji tako, da umetnik sam zasnuje koncept razstave, postavi razstavo (zelo je vesel, če mu kdo tehnično malo pomaga-drži lestev ali zabije žebelj), sam pripravi reprodukcijske materiale, kustos- galerist v tekstu opiše kaj je umetnik naredil, mu naredi malo reklame in to je to. Kustos- galerist prejme seveda za svojo dejavnost mesečno plačilo, za delo, ki ga je dejansko opravil umetnik. Umetniki, ki smo samozaposleni v kulturi, imamo sicer drobno davčno olajšavo, nimamo priznanih in plačanih bolniških in dopustov, svojo pravico do plačila prispevkov pa obnavljamo na tri leta z zelo strogim strokovnim cenzusom, ki strokovno oceni našo dejavnost. Umetnik ne dobi plačila za svojo postavljeno razstavo, ne glede na to, da dejansko umetnik postavlja program v državnem galerijskem sistemu od katerega je odvisno kar nekaj zaposlenih v galerijskem sistemu. Razstave so navadno enkrat mesečno in dajte no, ni računice, da bi dejansko štiri ali pet zaposlenih (povprečje zaposlenih po manjših in srednje velikih slovenskih galerijah) z mesečno plačo in vsemi pripadajočimi bonitetami lahko upravičilo svoje mesečno delovanje, sploh v tem kontekstu, da dejansko je dejansko umetnik tisti, ki opravi delo, ki je pred publiko kot kulturni produkt. Saj je količina finančnih sredstev, ki jih potrebuje galerijski sistem za delovanje verjetno par desetkrat večji kot sredstva, ki jih dejansko porabimo umetniki za ustvarjanje umetnosti, ki jo le-ta predstavi. Umetniki zahtevamo plačilo za svoje delo t. i. razstavnino, zahtevamo tudi, da se racionalizira in strokovno revidira delovanje slovenskega galerijskega sistema, sploh v manjših lokalnih okoljih, ki niso pod tako budnim očesom strokovne javnosti. Seveda je država postavila priporočilo o izplačevanju razstavnin, vendar, ker je to le priporočilo, ga nihče ne upošteva. Denar, ki je dejansko namenjen umetnikom, umetniški produkciji oz. izplačevanju razstavnin, gre v izobraževanja zaposlenih v galerijah, strokovne ekskurzije, dnevnice, potne stroške, ipd. Torej denar, ki je dejansko namenjen za umetnost gre v žep galerijskega sistema, ki bi po pravem bil v službi umetnosti. Galeristi se seveda izgovarjajo na različne načine, umetnikom namesto razstavnin ponujajo drage razstavne kataloge, ki jih pač ne gre pojesti in obleči, z izgovorom promocije za prosti trg umetnin, ki ga v Sloveniji ni. Torej za umetnikovo umetnost pro–bono so vplačani vsi ostali vpleteni; direktor galerije, galeristi-kustosti, oblikovalci tiskovin, tiskarji, fotografi, hišniki, snažilke in čistilci, zavarovalničarji, prevozniki, le umetnik, ki naredi dejanski program v galeriji ostane brez plačila, brez razstavnine, brez možnega odkupa svojega umetniškega dela. S sistemom soodvisnosti kustosa in umetnika se je izpostavil parazitski odnos v predstavljanju umetnosti, sploh v kontekstu slovenskega državnega galerijskega sistema, ki deluje nepotistično, ne-transparentno, koruptivno in neselektivno v kontekstu strokovne pluralnosti in različnosti. In umetniki imamo tega dovolj. Klobčič se je začel odvijati, saj je zavedanje, da je država naša, in da smo mi občina, torej je sistem od vseh nas, ljudi, ki živimo v naši skupnosti. Uspešno parazitiranje pa traja le toliko časa, dokler ni prepoznano. In ob tišini omogočamo obstoječe delovanje in stanje tudi v prihodnosti. Pa je še vse tiho?
- Nataša Tajnik Stupar, dne 04.04.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Brigita Šuler - Hvala ti za... (81)
  2. Zvita feltna - Edina (71)
  3. Flirrt - Punca v belem (54)
  4. Jackson - Podira se svet (40)
  5. Lamai - Spet te slišim (20)
  6. Žiga Rustja - Kralj zelenega... (5)
  7. 6 Pack Čukur - Instabejb (4)
  8. Mjav - A sem tvoja (4)
  9. Omar Naber - Moja (4)
  10. King Foo - 1000 besed (3)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Charlie Puth - How long (8)
  2. Onerepublic... - Rich love (6)
  3. Rita Ora - Anywhere (5)
  4. Rod Stewart... - Do ya think i'm... (5)
  5. Bryan Adams - Please stay (4)
  6. Mika - It's my house (4)
  7. Sergej feat.... - Oči nikad ne stare (4)
  8. Axwell &... - More than you know (3)
  9. Jonas Blue... - We could go back (3)
  10. Leteči odred - Non stop (3)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Mladi korenjaki - Očetovo darilo (63)
  2. Ansambel Spev - Krka sanjava (39)
  3. Sekstakord - Ne igraj se,... (20)
  4. Topliška pomlad - Nasprotja se... (13)
  5. Krimski lisjaki - Najin čas (9)
  6. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (8)
  7. Ansambel Plus - Muzikant ni... (6)
  8. Ansambel Florjan - Dekleta in... (5)
  9. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (5)
  10. Ansambel Vihar - Tebi verjela sem (4)
Podrobnosti

Glasbene želje