ON AIR

- Odpri v oknu

ROBERT PALMER MERCY MERCY ME

HIT DNEVA

  • Skupina

    Anika Horvat (0) Poglej me

  • Skupina

    Jason Derulo (0) Want to want me

  • Skupina

    Bajaga (0) Muzika na struju

PESEM TEDNA

15.09.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Šlajn Ko sva odšla na Bled

  1. ŠLAJN - Ko sva odšla na Bled
  2. INA BAš - Ko si bil le moj
  3. DANIJELA MARTINOVIč & JOLE - Na granici

Joške do koroške, zadnjič. (Vse troje jošk naj za vedno (!!!) ostane v zgodnji jeseni prejšnjega let

Doma sem. Pride patronažna sestra. “Poglejte moje ranjene prsi. Plenice polagam nanje, pa zdravilne gaze, rane se mi vedno znova odpirajo ...” “Joj, ne pumpat! Dajte s temle sprejem posprejat, pa bo. No, kdaj pa vseeno malo popumpajte ...” Trije dnevi. “Nič ni bolje. Nič se ne celi. Boli, boli.” Še trije dnevi. Strašanski glavobol spremlja zlovešči zvok mlekarniške pumpe. Pumpanje boli, hrbet boli, vse mišice bolijo. Evo, vročina. “Ojej, k dežurnemu, čim prej!” Počutim se kot tisočkrat izžeta cota, ki je že povsem izgubila prvotno barvo in je samo še prosojno umazano siva. Medicinski bratje velenjske urgence izgledajo kot težkometalni bend. Urgentnega zdravnika se spominjam iz gimnazije, generacija pred mano. “Ojej. Tako hudega primera mastitisa pa še nisem videl ... Tukaj imate napotnico za bolnišnico!” Dežuje. Peljeva se ... ja, seveda. Čez ride in dež in sivino v Slovenj Gradec. “Če bom morala ostati, se mi bo utrgalo. Zdajle bi tri čike in deci šnopsa.” (Omenjenim zadevam se odpovem, saj sem vendar odgovorna mati.) Tretje nadstropje v neonski poltemi. Dve polzaspani sestri, ena žveči jabolko. “Zdravnico boste morali čakati kakšno uro. Na carskem rezu je.” Odlično. Ura in pol, dve. “Bolje, da ostanete tu.” Antibiotik, dvojna doza, v žilo. “Ojej, saj vam ne najdem žile, ojej, spet ne, ah, ta je tudi počila, marija sveta, čisto ste presušeni ... Tale kanal pa menda ja bo deloval ...?” Spet so me zluknjali. Ne, ne otroka k meni to noč. “Ampak je bolje, da je z mamico!” Ja? Z mamico s takole vročino, presušeno in preluknjano, izmozgano, res? “Dajte mi najprej analgetik, prosim.” Vse se izteče vame. “Zdaj pa si pojdite s toplo vodo premasirat prsi, potem pa na pumpo.” V kopalnico moram odpeljati stojalo z infuzijami. Kolesca štekajo. Spet: nagravžna spalna srajca, turkizen šlafrok. Cevke imam speljane nekje spodaj. Nimajo brisače, nimajo plenice. Ni tople vode. Gledam se v bele plastične natikače. V mrežasti vreči sem komaj našla ujemajoči se par. Mleko mi kaplja nanje. Privlečem se v “laktarij”. Stojalo s kapalko moram nositi. Počene žile na rokah skelijo. Da ne bi o joških. “O, ste spet tu!” Seveda, dvojna sreča. Mlečna črpalka in tista sestra, se še spomnita, s pomanjševalnico namesto imena. Iz mene brizga mleko, pomešano s krvjo. Zaspim, nekako. Na sosednji postelji torbica in revija za ženske. Lastnica obojega se zjutraj pojavi v sobi, vsa nasmejana. “Kaj pa vi, ste rodili?” “Ja, sestra! Zvečer ob osmih sem šla gor, ob desetih je bilo vsega konec! In moram se vam zahvaliti, res, tako ste fajn!” Toliko o subjektivnosti izkušnje. Zjokam se. Živci se mi utekočinjajo. Mali cvrček je že z mano, previjati ga moram na postelji. Jokam, a bo tega že konec, tega nikoli ne bo konec ... Prideta dva hecna hišnika. “Ja, a vam pa radiator ne dela?” Majčkeno mi posvetlita dan, pojavi iz hišniške risanke. Eden ima ogromne brke in bundesliga čopek. Drugi ima ogromne zalizce in afro frizuro. Malo smrdita. Nekaj šarita po radiatorju, voda škropi po mojih plenicah, tega ne zaznata, nič hudega, oprostim jima, ker sta prijazna. “Tega radiatorja se ne da popraviti. Mogoče bo še kdo drug prišel pogledat. A vas zebe?” “Mene ne. Nafilana sem s hormoni. Ne vem pa, kako je z otročkom ...” Pride tretji hišnik. Ta ne uporablja besed, kot so “al”, “štk”, “štule” in “štam” (ki so se mi, mimogrede, zdele pred mojo bolnišnično rezidenco tako zelo simpatične). Tudi ta je prijazen, tudi ta nosi modro haljo s kulijem, zataknjenim v žep. Poleg vseh hišniških pritiklin ima še zobotrebec za ušesom. Tudi ta precej smrdi. Čebulni izparki so tolikšne jakosti, da za kar nekaj ur zavladajo sobi. “Nea bo šlo gospa, če vas bo zeblo, naj vam sestra prinese pečko. Nasvidenje, lep dan!” Hišniški dan, izgleda. Spoznam namreč še četrtega. Ta v sobo vstopi s sestro, ki nosi debelo kito in poudarjeno kosmate noge. “Uro vam bomo naštimali nad vrata!” “Pa saj je ne rabim.” “Me jo pa rabimo, al!” Saj res. Vse štiri ure, viseče iz stropa hodnika, kažejo drugačen čas. “Moja” ura na srečo ne tiktaka.  Kaj hujšega kot vednogoreča neonska luč in vednotiktakajoča ura. Manjka le še voda, simetrično kapljajoča na sredo čela. “Dajte pospravit svoje stvari z umivalnika, saj imate svojo omarico, pa odstranite tistile modrc z radiatorja!” Sama sem v sobi in ne smem imeti svoje zobne ščetke na umivalniku. In kako, lepo prosim, naj posušim smrdljivi modrc ali mokro brisačo, mi prinesete suho, seveda, nimate je, saj nima smisla, radiator tako ne dela ... Krava v klavnici sem! Sem SPET preobčutljiva? Kako je mogoče, da ima celoten ginekološko – porodniški oddelek zaposleno eno samo “sestro za dojenje”? Vse ostale pa so specializirane za preoblačenje postelj in raznašanje obrokov? Tista edina sestra zdravnici zagotovi, da bo z mano, da me bo spremljala in mi pomagala. Tista sestra se naslednjega pol dneva ne prikaže. Grem jo iskat. “Ja, ja, gospa A., nisem še uspela do vas, tudi še ne bom, saj še nikamor ne greste, pa saj znate sami!” AAA!! DOVOLJ! Te joške so že do Tokia.
“Ati, prosim, ustavi tule in mi prinesi en sladoled. Pol jogurt z jagodo, pol kinder.” Mali čopi spi v svojem avtomobilskem sedežu poleg mene. Skozi okno zagledam atija z dvema nenormalno velikima sladoledoma v sladkih kornetih, s pol litra čokolade počez. “Sladoledar ti pošilja čestitke in tole ...” Solzne oči dobim. Gromozanski mega ultra deluxe sladoled pojem do konca, brez najmanjšega oklevanja. ČLOVEK + PRIJAZNOST = NAJVEČ OD VSEGA.
Sladoledar je nehal obratovati preden se mi je uspelo privozičkati do mesta. Sladoledarska vrata odpre 3. marca. Še isti dan se bom z velikanskim nasmeškom prikazala pred njegovo sladoledno skrinjo. In skoraj bo pomlad.

- Kaja Avberšek, dne 14.01.2016

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Emkej - Avgusta (553)
  2. Ethnotrip - Kaplja rose (449)
  3. Anabel - Klic stran (224)
  4. Weekend band - Sanjam (136)
  5. Trio Vivere - Vivere (108)
  6. Proteus - Novo jutro (73)
  7. Gedore - Da pozabiva (41)
  8. Trium - Upati zaman (34)
  9. Siddharta - A.M.L.P. (11)
  10. Nipke - Če ne boš probu (5)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. KT Tunstall - The river (7)
  2. Boy George... - Let somebody... (5)
  3. Clean Bandit... - Solo (5)
  4. Cher - Gimme, gimme,... (4)
  5. Fais - Know you better (4)
  6. Lenny Kravitz - 5 more day's... (4)
  7. LSD feat. Sia,... - Thunderclouds (4)
  8. Boyzone - Because (3)
  9. Elle King - Shame (3)
  10. Sergej Cetković - Ako te zaboravim (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Pvaninski abuhi - V Naročju topline (75)
  2. SOS kvintet - Rad me imaš (30)
  3. Gadi - Enkrat ti morm... (21)
  4. Lojtrca - Dekle muzikanta (17)
  5. Vražji muzikanti - Ena in edina (7)
  6. Naveza - Če želiš (3)
  7. Lunca - Verjemi vase (1)
  8. Poet - Prav lep večer (1)
  9. Ansambel Dar - Kako lepo je (0)
  10. Fantje izpod Lisce - Halo poletje (0)
Podrobnosti

Glasbene želje