ON AIR

- Odpri v oknu

NICKLESS ROSEMARY

HIT DNEVA

  • Skupina

    Novi fosili (4) Za dobra stara vremena

  • Skupina

    Klapa Skala (1) Tri dni sem ljubil

  • Skupina

    Boney M (0) El lute

PESEM TEDNA

08.12.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Nuša Derenda Kadarkoli

  1. NUšA DERENDA - Kadarkoli
  2. MANOUCHE - Za božič bom doma
  3. LADY GAGA - Always remember us this way

Bumerang

Pa smo spet dobili novo vlado. Tokrat sicer nihče ni govoril o novih obrazih ali pa o novi politiki – tovrstni vokabular se je že pred leti izkazal za neuspešnega. Novo vlado spremlja stavek: Konec je s politično krizo! No, ko sem se udeležila marčevske vstaje, se je res zdelo, da ta ni več potrebna, a da je s krizo konec? Zamenjali smo le levi ujemalni prilastek – bančniška kriza. Oziroma gospodarska kriza. Spremenilo se je namreč le to, da bo politika ugriznila v gnilo jabolko. A bojim se, da jih je preveč še na tleh, ob gnilih koreninah. Bojim se, da bo treba posaditi novo drevo. Ga bomo znali? Hm. Zakaj pomislek? Pred dnevi sem se udeležila seje Nacionalnega sveta za kulturo, na katero je za kratek čas prišel tudi novi kulturni minister. Ravno prav, da je sporočil svojo vizijo najvišjemu strokovno-svetovalnemu organu, za katerega želi, da postane njegova »desna roka«. A med člani sveta ni bilo pretiranega odobravanja, prej premišljena tišina in napoved, da potrebujejo nekaj časa za razmislek. Preden je minister odšel, je ponovil, da se moramo odločiti med francoskim in skandinavskim modelom, to je med državnim reguliranjem kulturnega polja ali njegovim sooblikovanjem s strani stroke. In ponovno je bilo slišati tišino ... Kulturno politiko spremljam dobro desetletje in če bi morala danes odgovoriti na ministrovo vprašanje, ali smo pripravljeni na spremembe v kulturi, bi »pokimala« z glavo, iz leve proti desni. Zakaj? Ker je preveč ostankov socialistične miselnosti, češ: To mi/nam pripada. Kapitalizem je v tem pogledu dobra lekcija, saj ne spodbuja lenobnosti, privilegiranosti ali arogance – izkazati se je treba vedno znova. Služba je pač služba, četudi gre za umetniško delo; ključ je v drugačnih delovnih pogojih in obveznostih, v drugačni zakonodaji. In novi minister napoveduje ključne spremembe krovnega zakona za kulturo prav v tem segmentu – sveti javnih zavodov naj sami izbirajo direktorje in tako sami nosijo odgovornost. Mar ni to povsem logično? Primarna naloga ministrstev je pisanje zakonov, t. j. urejanje sistemskega okolja, pri nas pa se je vzpostavila praksa odrejanja, kaj je prav in kaj ne. Ministrstvo je bilo tako tarča za stroko, ki je vanj uperjala puščice tudi takrat, ko za to ni imela pravega razloga. Ali, ko sama ni želela zadeti v gnilo jabolko. Prijatelj je samozaposlen v kulturi že dvajset let – z umetniškimi projekti se ne more preživeti, tudi zato, ker jih ne more »štamfati« po tekočem traku (drugačne delovne obveznosti!), zato si je umislil dodatno dejavnost, t. j. organizacijo različnih dogodkov, od knjižnega sejma do podelitve Vikendovih gongov. Po koncu dogodka mi navadno reče: Kaj pa, če zdaj za nekaj časa ne bom dobil nobenega dela? Taka »kapitalistična« miselnost je nekaj povsem normalnega v zasebnem sektorju, ne pa v javnem. In sploh ne v kulturni sferi. Zato je na svoje kolege v zadnjem času precej jezen. Je že res, da nimamo razvitega trga, kot poudarjajo kulturni ustvarjalci, je pa tudi res, da tisto, kar je tržno zanimivo, ni nujno le komercialno usmerjeno, torej nekaj sekundarnega napram visoki umetnosti; vedno, ko omenim to besedno zvezo, me asociira na renesančne, baročne ali klasicistične umetnike, ki so ustvarjali na dvorih in za dvorjane. Želim si Picassa v Ljubljani, čemur nekateri pravijo komercializacija muzejske dejavnosti, želim si še Eddiejev Izzardov na odru Gallusove dvorane, pa čeprav so (le) stand-up komiki. Ko namreč visoka umetnost postane sama sebi namen, postane Michelangelova stropna poslikava Sikstinske kapele; ogledujemo si jo lahko le zaradi dobronamernosti nekoga drugega. Naša sociološka prednost napram starejšim družbam je v dostopnosti praktično vsega, tudi kulture in umetnosti. Zato se ta ne sme »skrivati« v kupolah ali v depojih, kot se kulturni ustvarjalci ne smejo skrivati za hrbtom svojega ministra. Če prevzameš odgovornost, ni bumeranga. In potem tudi ni politične ali kakršne koli druge krize. Ja, v teh dneh se je zgodil zanimiv preobrat – kultura spet vzpostavlja državotvornost, a za razliko z dogajanjem pred dvaindvajsetimi leti pobudo daje minister, ne civilna družba oziroma stroka. Slednja je zaenkrat še tiho.
- Špela Kožar, dne 28.03.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Tamara Goričanec - Žulji so... (30)
  2. Nina Pušlar - Za naju (13)
  3. Marko Vozelj in... - Prevečkrat (6)
  4. Tequila - Deja vu (3)
  5. Saša Lešnjek - Zaljubljena v... (1)
  6. The Woodlanders - Jutro (1)
  7. Amadea Begović - Svet v barvah (0)
  8. Gaja Prestor - Decembra (0)
  9. Mirna Reynolds - Makova polja (0)
  10. Simon Vadnjal - Bim bam bom (0)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Pink - A million dreams (6)
  2. Zaz - Que vendra (3)
  3. Calvin Harris... - Promises (2)
  4. Lady Gaga - Always remember... (2)
  5. Mark Knopfler - Good on you soon (2)
  6. Dean Lewis - Be alright (1)
  7. Little mix - Told you so (1)
  8. Nico Santos - Oh hello (1)
  9. Rita Ora &... - Summer love (1)
  10. Andrea Bocelli... - If only (0)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Slovenski zvoki - Vse okrog mene... (8)
  2. Ansambel Pogum - Novoletne želje (4)
  3. Navihani muzikanti - Božič je (1)
  4. Power band - Rad bi bil tvoj... (1)
  5. Črna mačka - Dobri možje (0)
  6. Fantje izpod Lisce - Padal bo sneg (0)
  7. Gašperji - Snežna pravljica (0)
  8. Igor in Zlati... - Na božični večer (0)
  9. Jodel express - Oprosti božiček (0)
  10. Mladi Belokranjci - Hej, Rudolf (0)
Podrobnosti

Glasbene želje