ON AIR

- Odpri v oknu

IMAGINE DRAGONS & KHALID THUNDER/YOUNG, DUMB & BROKE [MEDLEY]

HIT DNEVA

  • Skupina

    Adi Smolar (6) Brez dlake na jeziku

  • Skupina

    Milan Kamnik (3) Ibržnik

  • Skupina

    6 Pack Čukur (0) Instabejb

PESEM TEDNA

17.02.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Natalija Verboten Del mojega srca

  1. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca
  2. ZVITA FELTNA - V dobrem starem Piranu
  3. MIA ŽNIDARIč - Zabavaj se

Bumerang

Pa smo spet dobili novo vlado. Tokrat sicer nihče ni govoril o novih obrazih ali pa o novi politiki – tovrstni vokabular se je že pred leti izkazal za neuspešnega. Novo vlado spremlja stavek: Konec je s politično krizo! No, ko sem se udeležila marčevske vstaje, se je res zdelo, da ta ni več potrebna, a da je s krizo konec? Zamenjali smo le levi ujemalni prilastek – bančniška kriza. Oziroma gospodarska kriza. Spremenilo se je namreč le to, da bo politika ugriznila v gnilo jabolko. A bojim se, da jih je preveč še na tleh, ob gnilih koreninah. Bojim se, da bo treba posaditi novo drevo. Ga bomo znali? Hm. Zakaj pomislek? Pred dnevi sem se udeležila seje Nacionalnega sveta za kulturo, na katero je za kratek čas prišel tudi novi kulturni minister. Ravno prav, da je sporočil svojo vizijo najvišjemu strokovno-svetovalnemu organu, za katerega želi, da postane njegova »desna roka«. A med člani sveta ni bilo pretiranega odobravanja, prej premišljena tišina in napoved, da potrebujejo nekaj časa za razmislek. Preden je minister odšel, je ponovil, da se moramo odločiti med francoskim in skandinavskim modelom, to je med državnim reguliranjem kulturnega polja ali njegovim sooblikovanjem s strani stroke. In ponovno je bilo slišati tišino ... Kulturno politiko spremljam dobro desetletje in če bi morala danes odgovoriti na ministrovo vprašanje, ali smo pripravljeni na spremembe v kulturi, bi »pokimala« z glavo, iz leve proti desni. Zakaj? Ker je preveč ostankov socialistične miselnosti, češ: To mi/nam pripada. Kapitalizem je v tem pogledu dobra lekcija, saj ne spodbuja lenobnosti, privilegiranosti ali arogance – izkazati se je treba vedno znova. Služba je pač služba, četudi gre za umetniško delo; ključ je v drugačnih delovnih pogojih in obveznostih, v drugačni zakonodaji. In novi minister napoveduje ključne spremembe krovnega zakona za kulturo prav v tem segmentu – sveti javnih zavodov naj sami izbirajo direktorje in tako sami nosijo odgovornost. Mar ni to povsem logično? Primarna naloga ministrstev je pisanje zakonov, t. j. urejanje sistemskega okolja, pri nas pa se je vzpostavila praksa odrejanja, kaj je prav in kaj ne. Ministrstvo je bilo tako tarča za stroko, ki je vanj uperjala puščice tudi takrat, ko za to ni imela pravega razloga. Ali, ko sama ni želela zadeti v gnilo jabolko. Prijatelj je samozaposlen v kulturi že dvajset let – z umetniškimi projekti se ne more preživeti, tudi zato, ker jih ne more »štamfati« po tekočem traku (drugačne delovne obveznosti!), zato si je umislil dodatno dejavnost, t. j. organizacijo različnih dogodkov, od knjižnega sejma do podelitve Vikendovih gongov. Po koncu dogodka mi navadno reče: Kaj pa, če zdaj za nekaj časa ne bom dobil nobenega dela? Taka »kapitalistična« miselnost je nekaj povsem normalnega v zasebnem sektorju, ne pa v javnem. In sploh ne v kulturni sferi. Zato je na svoje kolege v zadnjem času precej jezen. Je že res, da nimamo razvitega trga, kot poudarjajo kulturni ustvarjalci, je pa tudi res, da tisto, kar je tržno zanimivo, ni nujno le komercialno usmerjeno, torej nekaj sekundarnega napram visoki umetnosti; vedno, ko omenim to besedno zvezo, me asociira na renesančne, baročne ali klasicistične umetnike, ki so ustvarjali na dvorih in za dvorjane. Želim si Picassa v Ljubljani, čemur nekateri pravijo komercializacija muzejske dejavnosti, želim si še Eddiejev Izzardov na odru Gallusove dvorane, pa čeprav so (le) stand-up komiki. Ko namreč visoka umetnost postane sama sebi namen, postane Michelangelova stropna poslikava Sikstinske kapele; ogledujemo si jo lahko le zaradi dobronamernosti nekoga drugega. Naša sociološka prednost napram starejšim družbam je v dostopnosti praktično vsega, tudi kulture in umetnosti. Zato se ta ne sme »skrivati« v kupolah ali v depojih, kot se kulturni ustvarjalci ne smejo skrivati za hrbtom svojega ministra. Če prevzameš odgovornost, ni bumeranga. In potem tudi ni politične ali kakršne koli druge krize. Ja, v teh dneh se je zgodil zanimiv preobrat – kultura spet vzpostavlja državotvornost, a za razliko z dogajanjem pred dvaindvajsetimi leti pobudo daje minister, ne civilna družba oziroma stroka. Slednja je zaenkrat še tiho.
- Špela Kožar, dne 28.03.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Flora & Paris - Brez tebe (146)
  2. Tamara Goričanec - Kič (103)
  3. Pop Design - Norcu podoben (50)
  4. Kevin Koradin - Spomni se (39)
  5. Nino - Nekaj je na tebi (33)
  6. Nastja Gabor - To je življenje (30)
  7. Big Foot Mama - Sanja se ti ne (10)
  8. Oto Pestner - Moji metulji (7)
  9. Matematika... - Napačen čas (6)
  10. Challe Salle - Gud vajb (2)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Lost... - Crazy (13)
  2. Toto - Spanish sea (12)
  3. S.A.R.S. - Živim na Balkanu (10)
  4. Nico Santos - Rooftop (7)
  5. Mia - Kiša (4)
  6. Cnco - Mamita (3)
  7. Flying decibels - The road (3)
  8. Offenbach vs.... - Katchi (3)
  9. Shed Seven - People will talk (2)
  10. Zak Abel - All i ever do (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Unikat - Kaj pa ti (33)
  2. Ansambel Spev - Za muziko bi... (17)
  3. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (2)
  4. Ansambel Mladi... - Slikar (1)
  5. Ansambel Šepet - Ti znaš (1)
  6. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen... (1)
  7. Ansambel Blaža... - Sanjam (0)
  8. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (0)
  9. Ansambel Pogum - Spomini (0)
  10. Modrijani in... - Hočem le tebe (0)
Podrobnosti

Glasbene želje