ON AIR

- Odpri v oknu

NICKLESS ROSEMARY

HIT DNEVA

  • Skupina

    Novi fosili (4) Za dobra stara vremena

  • Skupina

    Klapa Skala (1) Tri dni sem ljubil

  • Skupina

    Boney M (0) El lute

PESEM TEDNA

08.12.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Nuša Derenda Kadarkoli

  1. NUšA DERENDA - Kadarkoli
  2. MANOUCHE - Za božič bom doma
  3. LADY GAGA - Always remember us this way

Prodajalna

V času Jugoslavije je bil eden izmed namenov državnega galerijskega sistema tudi namen promocije fizične prodaje galerijskih kosov, ki so jih razstavljale posamezne institucije, galerije. Privatni trgovci z umetninami so imeli višje marže pri prodaji, vendar zaradi prej napisanega jih ni bilo toliko, kolikor mogoče mislimo, ker je to vrzel zapolnjeval državni sistem. Galerije v državni lasti so trgovale med sabo in bile odprte v kontekstu napisanega tudi do javnosti, ki je pristopala z zavedanjem, da so umetnine tako kot ostalo blago, blago z materialno vrednostjo dostopne zainteresiranim posameznikom, torej, naprodaj. Galerije so bile ZA umetnike. Vmes se je marsikaj zgodilo in sistem se je obrnil v drugo smer, kjer je umetnost sama in njeni proizvodi postala last javnega dobrega, umetnike pa prisilila k ustvarjanju produkcije, ki je omogočala obstoj delovanja institucij, opravičevanja potreb po številnih zaposlitvah strokovnega kadra, ki je skrbel za t. i. promocijo, zapisovanje in selekcijo umetnosti za prihodnost ter strokovni razvoj zaposlenih. Ker se umetnosti ne da kar tako ukalupiti, da bi sledila le kuratorskim politikam, je le-ta krenila svojo pot z razvojem novih medijev, performativnih praks in drugih sodobnih pristopov, kot tudi novim raziskovanjem v kontekstu klasičnih medijev. Pojavila se je težava, ker tisto kar je bilo prepoznano kot najbolj sodobno in 'napredno' v očeh strokovne selekcije, bil le odraz spremembe v tehnoloških postopkih, ki so sledili družbeno- tehnološkemu razvoju. Teme, s katerimi se ukvarja umetnost pa so že tisočletja enake, spreminjajo se le sredstva, govorice, tehnologije, parcitipatornost kot odraz preprečevanja popolne otopelosti družbe in duha časa. Težko je prodati instalacijo ali performans ali video. In ta 'težava' je bila tudi nekakšno opravičilo ali bolje izgovor, da se je tekoča umetniška produkcija v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja v galerijah državnega sistema nehala prodajati. Aktualnejše je bilo 'črpati' sredstva za projekte, ki so bili mdr. neponovljivi ali prilegajoči trenutnim zahtevam kuratorskih politik in umetnostna sistemska politika je začela, mogoče celo nezavedno, spodbujati umetnike, da so svoje delovanje spremenili in postali odvisni od povabil sistema za delovanje v projektih, ki so omogočali in hranili delovanje državnega galerijskega sistema. Le to pa je drastično vplivalo na umetnike, na njihovo izražanje, njihov pogled na svet in njegovo čutenje. Vizualna in likovna umetnost je odvisna od svojih nosilcev ali če se bolj preprosto izrazim, temeljnikov, torej nekih površin medijev, volumnov na katere ali v katere je le- ta zapisana. Pred časom me je zelo razžalostilo, ko sem našla kup starih CD-jev, na katerih sem imela zapečene računalniške podatke. Nič ni več delalo, ničesar se ni dalo odpreti, pa je minilo le 12 let, odkar sem jih 'zapekla'. In mislim, da je imel Giotto v Assisi-ju zagotovo boljši zgodovinski 'pekač', ki je omogočil ohranitev njegovega dela. Sicer tu poudarjam, da je moje osebno razmišljanje takšno, da je vendarle pomembno, kar ostaja za nami. S prodajo fizičnim osebam, pa umetnost roma v vsako gospodinjstvo in se kot 'kvalitetno pohištvo' ohranja za prihodnje generacije. 'Projektni umetniki' ne ustvarjajo več fizičnih kosov, njihovo delovanje je tukaj in zdaj. Grozljivost propadanja zapisov (ne vemo, kateri se bodo ohranili čez 50 ali 200 let) postavlja ohranjanje umetnosti v polje negotovosti. Spodbuda trgovanja umetnikov z javnostjo ali drugače, bi posledično lahko povzročila manj t. i. prilagojenega delovanja umetnikov v projektih, boljšo umetnost in mogoče več trajnejših nosilcev, ki bi se ohranjali dlje v prihodnost.

Obstaja nešteto primerov dobrih praks, kjer umetnost kot materialna dobrina sodeluje kot javno dobro, kjer je umetnik zastopan kot enakovredni igralec in je neodvisen od t. i. razstavne politike in subjektivnih teženj kadra galerijskega sistema. Slovenija je kot neki izoliran otok, kjer se konstruktivne rešitve zamenjujejo z boji za interese majhnih skupin, ki po nekem čudaškem ključu začnejo usmerjati celoto. Zaradi neurejenosti celotnega področja in zakonskih določil, ob celo armadi zaposlenih na področju kulture, je majhen slovenski umetnik totalni eksot (kot recimo jamajški bob na zimskih olimpijskih igrah), ki si zaradi birokratskih zapletov na Ministrstvu za kulturo težko uredi že eno navadno izvozno dovoljenje, kdo bo potem resno posloval z njim, če se zaplete že ob samoumevnih in preprostih postopkih. Razmišljam tako, da bi bilo preprosto, če bi iz časa, ki je minil, ohranili dobre prakse, jih nadgradili, odvečnosti odstranili in naredili tako, da bilo zadoščeno temu, da bi umetnina spet postala materialna dobrina in hkrati javno dobro. Državni galerijski sistem mora postati spet odprt prodaji umetnosti. Seveda s procentno provizijo, ki galeriji omogoči, poleg državnih finančnih sredstev, tudi njeno boljše delovanje. Sploh ne vidim dejanskih težav izvedbe, v tem času, ko se mladi umetniki spet zavedajo trajnosti nosilca in so se začeli upirati projektnemu delovanju, ki jih sili v odvisniško prekarnost. Samo nekdo mora začeti, potem se s prikazom dobre prakse zgodi domino efekt.

Zelo me veseli, da je Galerija Velenje naklonjena odprtju svoje t. i. galerijske trgovine, kjer se bodo poleg kataloških zapisov prodajale tudi umetnine manjših formatov in primernega cenovnega razpona. Spominki z 'motivi' lokalne umetniške produkcije bodo zagotovo pripomogli tudi k večji prepoznavnosti našega prelepega mesta. Protokolarna darila Mestne občine Velenje in pomembnejših lokalnih gospodarskih družb, ki so sad dela večih domačih umetnikov pa bodo spregovorila o nas, kot odprti, prebujeni, strpni in dobri družbi.

- Nataša Tajnik Stupar, dne 10.12.2015

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Tamara Goričanec - Žulji so... (30)
  2. Nina Pušlar - Za naju (13)
  3. Marko Vozelj in... - Prevečkrat (6)
  4. Tequila - Deja vu (3)
  5. Saša Lešnjek - Zaljubljena v... (1)
  6. The Woodlanders - Jutro (1)
  7. Amadea Begović - Svet v barvah (0)
  8. Gaja Prestor - Decembra (0)
  9. Mirna Reynolds - Makova polja (0)
  10. Simon Vadnjal - Bim bam bom (0)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Pink - A million dreams (6)
  2. Zaz - Que vendra (3)
  3. Calvin Harris... - Promises (2)
  4. Lady Gaga - Always remember... (2)
  5. Mark Knopfler - Good on you soon (2)
  6. Dean Lewis - Be alright (1)
  7. Little mix - Told you so (1)
  8. Nico Santos - Oh hello (1)
  9. Rita Ora &... - Summer love (1)
  10. Andrea Bocelli... - If only (0)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Slovenski zvoki - Vse okrog mene... (8)
  2. Ansambel Pogum - Novoletne želje (4)
  3. Navihani muzikanti - Božič je (1)
  4. Power band - Rad bi bil tvoj... (1)
  5. Črna mačka - Dobri možje (0)
  6. Fantje izpod Lisce - Padal bo sneg (0)
  7. Gašperji - Snežna pravljica (0)
  8. Igor in Zlati... - Na božični večer (0)
  9. Jodel express - Oprosti božiček (0)
  10. Mladi Belokranjci - Hej, Rudolf (0)
Podrobnosti

Glasbene želje