ON AIR

- Odpri v oknu

HAZARD NENA

HIT DNEVA

  • Skupina

    Maša (0) A si milsil name

  • Skupina

    Kingston (0) Luna nad obalo

  • Skupina

    Klapa Rišpet (0) Reči češ mi fala

PESEM TEDNA

14.07.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Tomislav Bralič in Klapa Intrade Plovim

  1. TOMISLAV BRALIč IN KLAPA INTRADE - Plovim
  2. NATALIJA VERBOTEN - Lepa na pogled
  3. S.I.T. (SLOVENIJA IMA TALENT) - Vroče

Označi, označi, označi, izbriši

V 17. stoletju je oseba v življenju dobila povprečno toliko informacij, kot jih danes najdemo v nedeljski izdaji svetovnih časopisov. Vsako leto in pol se količina informacij na svetu podvoji, v leta 2002 objavljenem poročilu Information Overload, pripravljenem na Harvardski univerzi piše Joseph Ruff. Na članek sem naletela ob nedeljski obupanosti, katerega izmed treh oken spletnega brskalnika, vsakega z desetimi zavihki z zanimivimi članki, ki sem jih odprla pred dvema tednoma, zapreti. Gotovo sem jih odprla, ker so me pritegnili, a kaj, ko je zanimivosti danes tako hitro tako zelo preveliko!
Danes živimo v svetu informacijske prenasičenosti. Nove in nove mobilne aplikacije merijo in zbirajo podatke ali ponujajo informacije. Novice ponujajo Twitter, Facebook, v specifično področje usmerjene aplikacije ter elektronska sporočila uredniških izborov novic (newslettrov) različnih medijev. New York Times jih pošlje vsaj pet na dan. Problem je v tem: če dobiš uredniški izbor novic ene medijske hiše, je to lahko koristen vir ključnih informacij o dogajanju po svetu. Če dobiš deset takšnih izborov, se zgodi predvsem to, da vse skupaj označiš in izbrišeš. Pomembne informacije se izgubijo med manj pomembnimi.
Optimisti pričakujejo, da bo vse več informacij rešitelj mnogih problemov za družbo, gospodarstvo, obnašanje, zdravje. Do določene mere je to logično. Drugače temu rečemo znanje, ki, če ga ljudje imajo, omogoča boljše, na dokazih osnovano odločanje. Podatki ter konkretne napovedi o učinkih novih znanj so milo rečeno bombastične.
Na pohodu je “internet stvari”, povezovanje naprav, ki podatke in meritve pošiljajo neposredno na splet in v podatkovne oblake. Pri analitski hiši McKinley ocenjujejo, da bi z oddaljenim nadzorom kroničnih bolnikov, meritvami, ki jih omogočajo nosljive naprave in posledičnemu izogibu dragim hospitalizacijam, lahko naprave do leta 2025 zmanjšale stroške obravnave kroničnih bolezni za 10 do 20 odstotkov letno. V denarnem smislu je to med 900 milijardami in 2,1 bilijonom (si sploh predstavljate to vrednost? To je 2.100.000 x 1.000.000) ameriških dolarjev na leto globalno.
Podatki so nova zlata jama gospodarstva. Navdušenci pričakujejo, da bodo ljudje z več informacijami jedli bolj zdravo, živeli bolje in lažje dosegali različne cilje. A to je res le delno. Ljudje niso stroji. Na določeni točki, ko je informacij preveč, odpovejo vse njihove varovalke, informacije povzročijo ravno nasprotni učinek: namesto akcije pride do apatije oziroma ignorance. Namesto, da bi prebral novice v uredniških izborih na mailu, vse skupaj izbrišejo.
Že na začetku tega tisočletja je bilo rečeno, da je v zadnjih tridesetih letih nastalo več informacij kot v pet tisočih prej. Danes je verjetno to razmerje še večje. Josepf Ruff v že omenjenem članku piše, da 72 odstotkov menedžerjev v Veliki Britaniji meni, da preveč informacij povzroča, da izgubljajo čas za reševanje resnih nalog in težav. V Evropi se do 85 odstotkov managerjev počuti, da se utapljajo v podatkih, e-mailih in telefonskih klicih, ob tem, da se pričakovanja glede odzivnosti na sporočila drastično spreminjajo.
Ob vsem optimizmu o racionalizaciji družbe zaradi vse večje količine informacij ostajam vsaj malo skeptična. Ljudje smo zaradi zasičenosti z informacijami in podatki postavljeni pred nove izzive in težave na osebni ravni. Morda pa se kakšen nasvet za spopadanje z njimi skriva v katerem izmed 35 odprtih člankov mojega spletnega brskalnika ...

- Tjaša Zajc, dne 12.11.2015

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Nino - Moja moja (100)
  2. Špela Cesar - Za hip (95)
  3. Sara Lamprečnik - Ujeta (32)
  4. Nastja Gabor - Sol na rano (31)
  5. Tabu - Hodi sam (21)
  6. The Plut family - Ne drži (15)
  7. Andrej Šifrer - Kakšen dan (4)
  8. Kataya - Na srečo (2)
  9. Lusterdam - Moram (2)
  10. 2B - Midva sva (1)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Alvaro Soler - La cintura (8)
  2. Pink - Whatever you want (7)
  3. Lidija Bačič Lille - 3 minute (6)
  4. All saints - Glorious (4)
  5. Luis Fonsi... - Calypso (3)
  6. Pietro Lombardi - Phanomenal (3)
  7. Crvena jabuka - Čuj to (2)
  8. Dan + Shay... - Keeping score (2)
  9. Daughtry - Deep end (2)
  10. Kygo &... - Born to be yours (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Potepini - Kako naj ti povem (133)
  2. Pvaninski abuhi - V naročju topline (130)
  3. Ansambel Klateži - Pravi muzikant (48)
  4. Ansambel Vžig - Sine moj oprosti (36)
  5. Ansambel Galop - Novo življenje (28)
  6. Zaka pa ne - Bodi in (16)
  7. Ansambel Jelen - Zakaj si odšla (15)
  8. Ansambel Nalet - Zabava (4)
  9. Hozentregarji - Moja dohtarca (3)
  10. Ansambel Boršt - Tja čez... (2)
Podrobnosti

Glasbene želje