ON AIR

- Odpri v oknu

RADIO VELENJE

HIT DNEVA

  • Skupina

    Manca Špik (0) Stereo naboj

  • Skupina

    Mejaši (0) Zavela me Ana

  • Skupina

    Rita Ora (0) Poison

PESEM TEDNA

11.11.2017

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Akustični orgazem Dravski most

  1. AKUSTIčNI ORGAZEM - Dravski most
  2. ANETTE - Ljubim
  3. NOčNA PRAVILA - Samo malo

Označi, označi, označi, izbriši

V 17. stoletju je oseba v življenju dobila povprečno toliko informacij, kot jih danes najdemo v nedeljski izdaji svetovnih časopisov. Vsako leto in pol se količina informacij na svetu podvoji, v leta 2002 objavljenem poročilu Information Overload, pripravljenem na Harvardski univerzi piše Joseph Ruff. Na članek sem naletela ob nedeljski obupanosti, katerega izmed treh oken spletnega brskalnika, vsakega z desetimi zavihki z zanimivimi članki, ki sem jih odprla pred dvema tednoma, zapreti. Gotovo sem jih odprla, ker so me pritegnili, a kaj, ko je zanimivosti danes tako hitro tako zelo preveliko!
Danes živimo v svetu informacijske prenasičenosti. Nove in nove mobilne aplikacije merijo in zbirajo podatke ali ponujajo informacije. Novice ponujajo Twitter, Facebook, v specifično področje usmerjene aplikacije ter elektronska sporočila uredniških izborov novic (newslettrov) različnih medijev. New York Times jih pošlje vsaj pet na dan. Problem je v tem: če dobiš uredniški izbor novic ene medijske hiše, je to lahko koristen vir ključnih informacij o dogajanju po svetu. Če dobiš deset takšnih izborov, se zgodi predvsem to, da vse skupaj označiš in izbrišeš. Pomembne informacije se izgubijo med manj pomembnimi.
Optimisti pričakujejo, da bo vse več informacij rešitelj mnogih problemov za družbo, gospodarstvo, obnašanje, zdravje. Do določene mere je to logično. Drugače temu rečemo znanje, ki, če ga ljudje imajo, omogoča boljše, na dokazih osnovano odločanje. Podatki ter konkretne napovedi o učinkih novih znanj so milo rečeno bombastične.
Na pohodu je “internet stvari”, povezovanje naprav, ki podatke in meritve pošiljajo neposredno na splet in v podatkovne oblake. Pri analitski hiši McKinley ocenjujejo, da bi z oddaljenim nadzorom kroničnih bolnikov, meritvami, ki jih omogočajo nosljive naprave in posledičnemu izogibu dragim hospitalizacijam, lahko naprave do leta 2025 zmanjšale stroške obravnave kroničnih bolezni za 10 do 20 odstotkov letno. V denarnem smislu je to med 900 milijardami in 2,1 bilijonom (si sploh predstavljate to vrednost? To je 2.100.000 x 1.000.000) ameriških dolarjev na leto globalno.
Podatki so nova zlata jama gospodarstva. Navdušenci pričakujejo, da bodo ljudje z več informacijami jedli bolj zdravo, živeli bolje in lažje dosegali različne cilje. A to je res le delno. Ljudje niso stroji. Na določeni točki, ko je informacij preveč, odpovejo vse njihove varovalke, informacije povzročijo ravno nasprotni učinek: namesto akcije pride do apatije oziroma ignorance. Namesto, da bi prebral novice v uredniških izborih na mailu, vse skupaj izbrišejo.
Že na začetku tega tisočletja je bilo rečeno, da je v zadnjih tridesetih letih nastalo več informacij kot v pet tisočih prej. Danes je verjetno to razmerje še večje. Josepf Ruff v že omenjenem članku piše, da 72 odstotkov menedžerjev v Veliki Britaniji meni, da preveč informacij povzroča, da izgubljajo čas za reševanje resnih nalog in težav. V Evropi se do 85 odstotkov managerjev počuti, da se utapljajo v podatkih, e-mailih in telefonskih klicih, ob tem, da se pričakovanja glede odzivnosti na sporočila drastično spreminjajo.
Ob vsem optimizmu o racionalizaciji družbe zaradi vse večje količine informacij ostajam vsaj malo skeptična. Ljudje smo zaradi zasičenosti z informacijami in podatki postavljeni pred nove izzive in težave na osebni ravni. Morda pa se kakšen nasvet za spopadanje z njimi skriva v katerem izmed 35 odprtih člankov mojega spletnega brskalnika ...

- Tjaša Zajc, dne 12.11.2015

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Brigita Šuler - Hvala ti za... (81)
  2. Zvita feltna - Edina (71)
  3. Flirrt - Punca v belem (54)
  4. Jackson - Podira se svet (40)
  5. Lamai - Spet te slišim (20)
  6. Žiga Rustja - Kralj zelenega... (5)
  7. 6 Pack Čukur - Instabejb (4)
  8. Mjav - A sem tvoja (4)
  9. Omar Naber - Moja (4)
  10. King Foo - 1000 besed (3)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Charlie Puth - How long (8)
  2. Onerepublic... - Rich love (6)
  3. Rita Ora - Anywhere (5)
  4. Rod Stewart... - Do ya think i'm... (5)
  5. Bryan Adams - Please stay (4)
  6. Mika - It's my house (4)
  7. Sergej feat.... - Oči nikad ne stare (4)
  8. Axwell &... - More than you know (3)
  9. Jonas Blue... - We could go back (3)
  10. Leteči odred - Non stop (3)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Mladi korenjaki - Očetovo darilo (63)
  2. Ansambel Spev - Krka sanjava (39)
  3. Sekstakord - Ne igraj se,... (20)
  4. Topliška pomlad - Nasprotja se... (13)
  5. Krimski lisjaki - Najin čas (9)
  6. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (8)
  7. Ansambel Plus - Muzikant ni... (6)
  8. Ansambel Florjan - Dekleta in... (5)
  9. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (5)
  10. Ansambel Vihar - Tebi verjela sem (4)
Podrobnosti

Glasbene želje