ON AIR

- Odpri v oknu

ALENKA GODEC BODI TO KAR SI

HIT DNEVA

  • Skupina

    Alfi Nipič (0) Vračam se domov

  • Skupina

    Čuki (0) Mal naprej pa mal nazaj

  • Skupina

    Kvatropirci (0) Se bova res ozrla stran

PESEM TEDNA

17.02.2018

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Skupina

Natalija Verboten Del mojega srca

  1. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca
  2. ZVITA FELTNA - V dobrem starem Piranu
  3. MIA ŽNIDARIč - Zabavaj se

Misliti Richarda Wagnerja

Alternátor (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994, str. 11), elekt. stroj za proizvajanje izmenične napetosti

"Življenje je pokazalo obstoj možnosti, nekatere potrebujejo nov zagon, Alternator." Od tega trenutka dalje pet avtorjev kolumne deli z vami svoje misli pod novim imenom. Proizvajali bomo izmenično napetost, ki bo včasih višja, včasih nižja, bo maksimalna, minimalna ali pa le tolikšna, kot je potrebno. Važno je, da alternátor ne »crkne«.

Letos je Wagnerjevo leto. Dober razlog, da se bo ob obletnici enega največjih romantičnih skladateljev, letos zvrstilo mnogo glasbenih udejanjanj njegove glasbe. Alternatorsko zastavljena kolumna je zato namenjena eni bolj enigmatičnih osebnosti glasbe v njeni zgodovini. V svojem glasbenem in osebnostnem smislu je Wagner ljubitelje glasbe bolj razdruževal kot pa »enotil«. Tudi zaradi mnogo prežvečenih razprav o njegovi ideološki in filozofski vlogi, ki naj bi bila tudi nekakšna podlaga za vzpon nacistične ideologije in ki je črpala svoj vir v Nitzschejevi filozofiji nadčloveka (Übermensch ali morda tudi kot čezčlovek). Kar pa je enotno vsem in tudi tistim, ki poskušajo bolj realno vrednotiti njegovo celostno umetnino – opero kot glasbeno gledališče, posvečeno predvsem glasbeni drami, je to, da ga moramo pojmovati predvsem glasbeno. Wagner je zadnja leta še kako aktualen. Tudi če odmislimo vsakoletna romanja wagnerjancev v Bayeruth. Zato je bil zadnji čas, da se je fizično in tudi duhovno prenovljena ljubljanska opera lotila ob njegovi 200-letnici rojstva postavitve ene njegovih zgodnejših oper, Letečega Holandca. Ustreznejši »staroslovenski« prevod bi bil Večni mornar. Vsi akterji nove postavitve so se odločili za prevod izvirnega imena opere. Tisti, ki nas opera zanima ne zgolj obrobno, smo se že lansko leto lahko veselili veličastne (ko)produkciji in uprizoritvi Kogojevih črnih mask v Mariboru in Ljubljani. Kot wagnerjanec in ljubitelj malo bolj kompleksne (beri zatežene:) glasbe pa sem mnenja, da tovrstna postavitev prav nič ne zaostaja za lanskoletno, čeprav na drugačni glasbeni ravni. Vsaj kar se tiče ambicij pri uprizoritvi, vložene energije in sredstev. Še več, celo mnogo vzporednic, ki se nanašajo na Wagnerjevo pojmovanje celostne umetnine (Gesamtkunstwerk) se nam poraja ob tokratni uprizoritvi.
Prav nič čudnega ni, da se Wagnerja lotevajo najbolj celoviti umetniki in režiserji. Od Charlyja Chaplina (Veliki diktator, 1940 - glasba iz opere Lohengrin), preko Francisa Forda Coppole, ki je v filmu Apokalipsa danes (Apocalypse Now, 1979) izjemno uporabil znano temo ježe Walkür iz tretjega dejanja istoimenske opere (Die Walküre - tetralogije Nibelunški prstan). V njem se ameriški vojaški helikopterji znesejo in zravnajo z zemljo in ognjem vietnamsko vas. Te, morda najbolj poznane note, Walküre zasledimo celo v reklami za WC račko… Nekakšen hommage Wagnerju in neukročeni evropski skupnosti je tudi film Srečanje z venero (Meeting Venus, 1991), ki ga je podpisal izjemen madžarski režiser István Szabó. V njem se na svoj način pozabava z neenotno Evropo v filmskem primeru Pariške postavitve opere Tannhäuser. Tudi izjemen danski režiser Lars von Trier je zaznamovan z Wagnerjem. Za njegov, v lanskem letu proglašen najboljši Evropski film Melancholia (2011), je uporabil prav Wagnerjev preludij k operi Tristan in Izolda. V njem je celotna začetna sekvenca filma zrežirana in postavljena v idealen filmski rez, na čisto emocionalno glasbo iz te opere. Tristan in Izolda je morda celo njegov glasbeni vrhunec. Glasba se medtem ponovi na ključnih mestih tudi v samem filmu in na svojstven način predstavlja Wagnerjev način njegovega koncepta celostne umetnine "Gesamtkunst". Da se to v sodobni obliki prezentira v filmu ni nič nenavadnega, saj je filmska umetnost nekakšno logično nadaljevanje Wagnerjeve ideje celostne umetnine, ki se v sodobnosti generira predvsem kot filmska umetnost, zahtevnejša instalacija ali uprizoritvena umetnost. To je v primeru ljubljanske postavitve uspelo ekipi predvsem režijsko (Matjaž Berger), kostumografsko (Alan Hranitelj) in še posebej izjemno scenografsko (Marko Japelj) ustvariti presežek, ki je zaznamoval letošnje operno leto.
In da ne bomo rekli, da tudi naši domači ustvarjalci niso pristavili lončka k obeleževanju Wagnerjeve obletnice. Veseli smo, da bo v ciklu predavanj v Cankarjevem domu domača glasbenica in harfistka ter podiplomska študentka Tina Žerdin, pripravila v sredini marca predavanje o harfi v Wagnerjevi glasbi. Izhodišče bo na podlagi ohranjene pisemske korespondence med Wagnerjem in nekaterimi njegovimi sodobniki - tedanjimi slavnimi virtuozi na harfi. Velenjčanko zanima v njenih študijah skladateljevo poznavanje tega orkestrskega inštrumenta ter skladateljev odnos do harfe. Tina Žerdin se namreč v svojih podiplomskih študijah loteva posebne vloge harfe, ki jo ima v njegovi glasbi.
In da zavrtimo film, opero, Wagnerja nazaj. Vsem, ki jih Chaplin, von Trier, Copolla, Szabó ali kar Wagner sam še ni našel ali prepričal, je pomembno dejstvo, da Wagnerja ni mogoče le literarno prebirati ali poslušati samo izvlečke. Treba ga je doživeti, kot si je to sam zamislil. Spoznati celovito njegovo glasbeno delo, ki ga doseže hkrati le vizualno in slušno zaznavanje. In v čem še vidim pomembnost njegovega ustvarjanja. Vsaj v treh smereh. Njegova glasba je tako instrumentalno polna, s popolno orkestracijo, da se še danes uporablja kot zvočna kulisa v umetnosti. Izjemno se interpretira ob vizualni podpori ter je enakovredna vizualnemu zaznavanju. In slednjič, vzor je sodobni filmski glasbi, le ta jo mnogokrat kljub sodobnosti in tehničnim zmožnostim ne dosega. In če se vam klasična opera upira, vam vseeno toplo priporočam ogled Letečega Holandca v Ljubljani. Zato, ker ga v Sloveniji redko zasledite, saj so njegove dobre postavitve zahtevne, kompleksne (in tudi drage). Pa tudi zato, da doživite morda enega opernih presežkov zadnjega desetletja pri nas. Kot je dejal eden izmed mnogih komentatorjev Wagnerjevega dela. O Wagnerju je morda bolje, če o njegovem življenju in mišljenju veste čim manj. Prepričati vsa mora izključno nadčasnost njegove glasbe.
 

- Matjaž Šalej, dne 31.01.2013

BLOGROLL


Domača lestvica

  1. Flora & Paris - Brez tebe (118)
  2. Tamara Goričanec - Kič (94)
  3. Pop Design - Norcu podoben (42)
  4. Nastja Gabor - To je življenje (28)
  5. Nino - Nekaj je na tebi (26)
  6. Kevin Koradin - Spomni se (20)
  7. Big Foot Mama - Sanja se ti ne (9)
  8. Oto Pestner - Moji metulji (7)
  9. Matematika... - Napačen čas (6)
  10. Challe Salle - Gud vajb (2)
Podrobnosti

Tuja lestvica

  1. Lost... - Crazy (11)
  2. Toto - Spanish sea (9)
  3. S.A.R.S. - Živim na Balkanu (8)
  4. Nico Santos - Rooftop (4)
  5. Flying decibels - The road (3)
  6. Cnco - Mamita (2)
  7. Mia - Kiša (2)
  8. Offenbach vs.... - Katchi (2)
  9. Shed Seven - People will talk (2)
  10. Zak Abel - All i ever do (2)
Podrobnosti

Narodnozabavna lestvica

  1. Ansambel Unikat - Kaj pa ti (21)
  2. Ansambel Spev - Za muziko bi... (12)
  3. Gregor Avsenik... - Spomin na Pariz (2)
  4. Ansambel Šepet - Ti znaš (1)
  5. Slovenski zvoki - Včasih ljubezen... (1)
  6. Ansambel Blaža... - Sanjam (0)
  7. Ansambel Mladi... - Slikar (0)
  8. Ansambel Naveza - Ko bova poročena (0)
  9. Ansambel Pogum - Spomini (0)
  10. Modrijani in... - Hočem le tebe (0)
Podrobnosti

Glasbene želje